Nazca in Cuzco
(piše sopotnica Tamara)
Hej vsem:)
Spet je prišou čas, da se mal seznante z dogajanjem…nazadnje je jernej opisal akcijo na sipinah v Huaqachini..torej, par dni nazaj sva zjutraj zapustila to super oazo, šla v Ico in od tam naprej z busom v Nazco. Pokrajina na poti bla lepa še pa še, sploh ko se je v bližini Nazce na vsake toliko časa pojavil kakšen nasad pomaranč in drugih zelenih zadev. V Nazco sva prišla zgodaj popoldne, šibnla v hostel ter tam seveda na hitr rezervirala letalske karte za prelet nad “Nazca lines”. Gre za linije, ki jih je v pampi blizu Nazce ustvarila kultura Nasca, ki je živela že pred inkovsko kulturo. Še danes ni jasno zakaj so jih naredil, opcije pa so astrologija, pojavi vode v bližini, uglavnem vse še zmer top secret :) Za karte sva se seveda skeširala na veliko (70$):s …seveda se je naslednji dan zgodil to, česar sva se najbolj bala…ob sedmih zjutraj megla in oblačno vreme…ko sva še zmeraj optimistično čakala na pick up pred hostlom, naju je en drug agent hitr pohopsal, če greva na eno drugo turo (mumije v “Chauchilli, lončarski obrat ter postopek pridelave železa). Ker nama ni druzga preostalo, sva se seveda pridružla eni mešani turistični skupinci in upala na lepše vreme popoldne. Trip je bil super, poučen in najbol važno sooonce se je končno prikazalo…tako smo šibali na letališče, kjer pa jao…dobre dve ure se je čakalo, da sva prišla na vrsto za let (vsak posebej…khm), mene je v zraku še želodec mal matral, samo razgled pa najboljši:) …ja, tako sva potem se kkšno urco čakala, da so nama uredili prevoz nazaj v mesto. Tam sva šibnla nekej na hitro pojest, zvečer pa na nočni vlak v Cuzco. Sem sva prišla danes okol osmih zjutraj, poiskala hostel, potem pa takoj na lov za čim cenejšo varianto do MachuPicchu-ja. Ujagala naju je ena zlo prijazna lastnica agencije, kjer sva rezervirala trip po Sacred Valley (dolina polna areheoloških ostankov naselbin Inkov) ter vzpon na MachuPicchu. Mela sva pa v bistvu srečo v nesreči, saj se od 3. -9.julija obeta stavka železničarjev, kar pomen, da bova do MachuPicchu-ja lahko prišla z vlakom, ki je edino prevozno sredstvo do tam, nazaj bo pa cel podvig…baje pešačiva dve ure ob železniških tirih, potem je pa treba za 3 ure vožnje ujagat lokalni prevoz (baje eni kombiji tm vozjo:o..bomo vidl)…ja, še za info tud ta tura je draga k … 135$ zame, ker sem pozabila študentsko doma, pa 20$ cenej za jerneja :) vsaj nekej…ija tko da jutri zjutraj se začne ta trodnevni podvig…danes pa sva po uradnih opravkih šla še malo raziskovat mesto…Inkovski muzej, arheološko zadevo na severozahodnem delu mesta – Saqsaywaman, markete, restavracije, slaščičarne pa tko..ni da ni..luštno mesto, sam res zelo turistično..
tko plan za par dni vnaprej je razkrit, če bova mela dostop do neta, se oglasiva še kaj jutri, drugače pa kmalu, zelo kmalu :D
local time: 6:33
LP, J&T
Adrenalinska doza v Huachacini
Evo naju, spet pridno piševa blog za vs :) Danes zjutrej sva zapustila Paracas..najprej z minibusom do Pisca…tam sva dobla ful slab občutek..mesto je čisto gradbišče, pol stavb porušenih, ceste razkopane (potres 9 mescev nazaj, zgleda pa kot da je blo pred parimi dnevi)…tko da sva prestavla zajtrk in takoj s taksijem mahnila do glavne ceste PanAmericane (beri prejšnji post)…takoj k sva prispela do tja, je že čakal bus (na relaciji Lima-Nazca vozi na neverjetnih 5 min)..in potem 45 min in sva prispela v Ico. Ful fajn mesto, živahno dogajanje, lep glavni trg, pa ful fajn občutek…najprej sva si privoščla eno fajn kosilo (nadomestilo za zamujen zajtrk)..pol pa še mal pohajkovala po trgu in slikala…nato pa se s taksijem zapeljala do 5km oddaljene oaze Huachacina!!! Oaza je res nora…jezero na sredi, naokol ene 15 hostlov in restavracij, palme in vse skupaj odbdano z visokimi sipinami :D Zdej sva nastanjena v enem fajnem hostlu, z bazenom na vrtu..sam je kr mrzla voda tko da nč kopanja :( Popoldne sva se spravla na turo z buggy-i…9 ljudi se nas je nabasalo na en buggy, potem pa s polnim plinom z vetrom v laseh čez neskončne sipine…vmes smo mel ene par postankov, kjer smo si na čevlje navezal dile (kao sandborde) in se šli spuščat po sipinah…no tud varianta “v ribo” po dili dol po sipini je bla zlo priljubljena :) ..da si boste predstavljal kako je zadeva zgledala sva za vs ekskluzivno posnela tud video..zdej upava, da bova tehnične zadeve porihtala in ga uspela tud objavt! Jutri se greva dopoldne še mal sand-bordat na okoliške sipine, popoldne pa naprej do naslednjega postanka Nazce…
local time: 20:34
LP, J&T
Lima in Paracas
(piše sopotnica Tamara)
DAN 1
Po enem dnevu presedanja po avionih sva prispela na letališče v Limi, kjer sva skupaj s Slovenko (Uršo) najela taksi do Mirafloresa (enega najbolj varnih delov sicer nevarne Lime-sploh ob pol enih zjutraj). Hostel smo mel rezerviran vnaprej, tako da sta nas soba in zaslužen počitek ze čakala…naslednji dan zjutraj sva se spopadla s perujskim utripom življenja, ki naju je zelo očaral. Na minituro v center sva se odpravila z minibusom, kjer naju je ena postaja predaleč speljala v sumljiv del mesta, kar nama je nakazala že potnica v busu, ki nama je kazala kako naj k seb stiskava ruzake..lahko si predstavljate kakšen je bil najin pospešek v kao varni del mesta..ogledala sva si Plaza del Armas, kjer sva se po naključju znašla ravno med menjavo straže, kjer je bila pred dogodkom ta prava žurka (vojaški orkester, ki je igral prav všečne skladbice). Ker sva se morala ob enih odjaviti iz hostla, sva ponovno z lokalnim busom šibala nazaj v Miraflores. To je bila najina Lima :) S taxijem sva se malo kasneje peljala do glavne avtobusne postaje, od koder sva začela najino pot po PanAmericani (glavna cesta, ki se vije čez celotno Južno Ameriko) do Pisca. Čez 4 ure sva v mraku prispela na cilj (odsek PanAmericane, od koder sva morala do Pisca najeti se taxi). Neangleško govorči voznik taxija nama je malo pred mestom začel razlagati, da Pisco “ne obstaja”. Pred devetimi mesci je bil tukaj namreč potres in mesto je še vedno v razsulu in hostel v katerega sva nameravala, je bil zravnan z zemljo (Point Zero). Tako nama ni preostalo drugega kot da sva se peljala naprej do sosednjega naselja Paracas. Do osmih nama je uspelo dobiti hostel ter celo rezervirati turo za naslednji dan. Tako da sva šla samo še jest v sosednjo restavracijo, ki jo je priporočil lastnik hostla. Utrip nogometnega dogajanja se je preselil z nama v Peru, saj smo na big screenu z lokalnimi navijači spremljala tekmo, kjer sta v 25 minutah padla kar dva gola..ne spraševat kdo je igral:S..tuširala se spet nisva, ker obljubljene tople vode ni blo.
DAN 2
7:45 pred hostlom se je čakalo na odhod do otočja Ballestes, kamor smo si s speedboatom šli pogledat kolonije ptičev, morskih levov, pigvinov ter seveda najbolj cute vzbujajočo stvar (otoke iz guana-ptičjih kakcev)..dišal je..mhm:)..nazaj grede je bil speedboat sumljivo počasen..ko so nam dostavili bencin, smo spet zajahali valove.. takoj po prihodu na suho je prvič odkar sva v Peruju posijalo sonce in pred hostlom sva spet čakala na novo turo, tokrat v naravni rezervat Paracas. Napiševa lahko samo UAU!..nora mešanica sipin, modrega Pacifika, fosilnih školjk, ptičev, vetra..zdej sva nazaj v Paracasu in greva kmalu preveriti, če topla voda danes mogoče je, zvečer pa na tečaj salse in na happy hour…kako sploščene noge bova imela sledi v naslednjem reportu:)
local time: 16:07
lp, J&T
Čez Atlantik in še naprej…
Odštevava zadnje dneve, ko bova prvič preletela mogočni Atlantik. Z evropskim postankom v Rimu in južnoameriškim postankom v Venezueli, bova po dobrih šestnajstih urah letenja prispela v perujsko prestolnico Limo :) Pustolovščina se tako lahko prične… Sveže informacije s terena ekskluzivno za vas samo na tem blogu! Komentarji seveda niso prepovedani! ;)
