Pobeg v džungo (s kolesom po cesti smrti)
Včeraj sva zjutraj zapustila Copacabano in jo z lokalnim busom mahnila v prestolnico Bolivije -- La Paz. Dobre 3 urce guncanja in že smo prispel v kaotičen mestni vrvež. Centralni del LaPaza leži v kotlini, revna predmestja pa se širijo vse do roba in še čez. Prvi pogled na mesto, ko smo se spuščali po strmih ulicah v center, je bil fascinanten. Popoldne je minil neverjetno hitro…najprej sva iskala hostel…preskočila 3 “lukne” in končno našla enga super -- Maya Inn :) Sva mela clo to srečo, da je mel hostel pralnico (moja zaloga umazanih stvari je bla že kr velka…) in tud svojo agencijo, tko da sva se hitr odločla in splanirala plan za 2 dni LaPaza. Za prvi dan, torej danes, sva rezervirala kolesarski spust po znameniti cesti smrti…za jutri pa izlet v Tiwanacu, spet eno veliko arheološko mesto predinkovskega ljudstva;;
Danes sva mela zgodnje ustajanje, saj sva mogla bit na štartni točki (turistični agenciji ene 400m od najinga hostla) že ob 7ih; so nam postregli obilni zajtrk, vsak je dobu vrečo s svojo opremo (hlače, majica, vetrovka, čelada, rokavice..) in že smo jo mahnil s kombijem do Cumbre-ja (4700m), kjer smo štartal naš kolesarski spust na 1200m; celotna proga je bila dolga 64km, pri tem pa smo se spustili za 3500m..neverjetno ampak res :) Ves čas smo mel spremljevalno vozilo za manjša popravila (beri: tamari odleti premza, prvo kolo ji gre nekam počasi in ga menja…), kot tud 3 osebne fotografe (beri: vidič 1, vodič 2, šofer)…torej če kdo ne pozna znamenite bolivijske ceste smrti še nekaj info: gre za 64km ceste med Cumbrem in Coroico, ki je vklesana v pobočje kanjona, tako da je ponekod 600m prepada v dno doline :) Ker je cesta ponekod široka komaj 3,5m in zelo prometna, je v preteklosti prihajalo do številnih nesreč, ko so kamioni, avtobusi preprosto zgrmeli v dolino…baje nej bi letno cesta terjala med 300-400 življenj. Leto nazaj so cesto zaprli za promet, saj so na drugi strani doline zgradili popolnoma novo, tako da znamenita stara cesta sedaj služi bolj za turizem…sam vseeno, res je adrenalin ko drviš po ozki makadamski cestici in poleg tebe prepad :) V dobrih 4ih urah smo iz mrzlega Cumbreja na višini 4700m prifural v tropsko džunglo…vročina, sonce, palme, banane…ma noro!!! Smo mel postanek v hostlu z bazenom (eni so clo mal zaplaval)…ostali smo se pa mal popražl na močnem soncu…pa seveda kosilo…in nato z busom po novi cesti nazaj v LaPaz. Zdej sva ravno opremljena z novo majico na kateri piše, da sva preživela spust po najnevarnejši cesti na svetu…pa cel cd fotk mava, tko da upam, da nama uspe katero gor dat…
Ko sem že omenil, jutri je na sporedu spet “kultura”, arheološko najdišče Tiwanacu, zvečer pa na nočni bus na čisti jug Bolivije, v Uyuni, kjer nameravava na 3-dnevno turo po slanem jezeru…potem pa se spet javiva…
LP, J&T
local time: 9:44
Copacabana & Isla Del Sol
(piše sopotnica Tamara)
Hello!
Nazadnje se je Jernej razpisal o perujski strani jezera Titikaka, js pa bom danes na kratko opisala najino dogajanje na bolivijski strani. Torej, včeraj sva se zjutraj odpravla z avtobusom s Puna, kjer sva po dobrih treh urah in prečkanju meje brez komplikacij prišla v Copacabano. Prvotni plan, da greva takoj na otok Isla del Sol, sva spremenila in se odločila, da ostaneva kar v Copacabani, ker je bila ravno nedelja in se je ogromno dogajal. Torej sledil je standard-iskanje hostla, kosilo, potem pa sva se šla mal potepat po mestu. V bližini glavne katedrale je potekalo ravno “žegnanje” avtomobilov :o..vključeno ogromno rož in šopkov, polivanje feltn s pivom, šampanjcem, pokanje petard…zanimivo uglavnem:) …zvečer sva se zvlekla še na en hribčk mal sončni zahod čeknt, pol pa počas drnohat. Dons sva se mal čez osem odpravla na turo po otoku Isla del Sol, kjer smo čeknli nekej arheoloskih ostankov, večina dneva pa je minila v enem daljšem sprehodu s severnega dela otoka na južnega…vmes sva si prvoščla EVROPSKO malco (čokolada Milka z lešniki, tune RioMare :D…), okol šestih pa smo pršli nazaj na celino…sledil spet tuš z mrzlo vodo in hvala bogu topla večerja :)
Jutr zjutrej greva na trourno vožnjo z avtobusom v La Paz in se javljava od tam;)
Lep 10 stopinjski pozdrav iz Bolivije! :)
local time: 20:10
Titikaka
Prispela sva na zadnjo postajo Peruja -- mestece Puno, ki leži na robu jezera Titikaka , 3850m visoko….ne višinska bolezen naju ne daje nič :)
Torej kako sva prsipela nazaj v Cusco…zjutraj sva ostala kr zgodej, cca ob 7mih, hitr pospravla ne ravno obilni zajtrk v hostlu…sva bla zlo v dvomih če bo najin podvig nazaj v Cusco uspel, pa sva raj šla na turistični info okenc vprašat, če ”kao” obstaja kšna druga varianta, da se vrneva nazaj v Cusco (in ne z dragim vlakom)…pa je en gospod najprej pršu vn iz pisarne pogledat najino obutev..haha :P ..no pol je pa ženska na okencu rekla, da jo lahko mahneva peš ob tirih do hidroelektrarne (ki je sploh zadnja postaja te železniške proge)…potem pa od tam upava na prevoz v Santa Terezo, od tam v Santa Mario in pol v Ollaytantambo in pol naprej v Cusco :) In sva šla…najprej 2 ure po tirih..res noro, naokol sama džungla, nasadi bananovcev, pasijonek, kave…polno rož… :))) Pri hidroelektrarni sva direktno dobila lokalni minibus do S.Tereze in tam skupinski taksi do S.Marie….tam se nas je nabral par individualnih turistov in na srečo se je najdu tud en minibus k se je ravno vračal v Cusco in smo šli…na cca 6 urno vožnjo čez meglene prelaze neznanih višin… Popoldne nama je v Cuscu ostal dovolj časa, da sva šla nabavit karto za Puno in na večerjo (& free Pisco..wii)..
…zjutraj na bus v Puno…6 ur vožnje in že sva občudovala veličino Titikake :D Rezervirala sva si tud turo za naslednji dan in sicer celodnevni izlet po jezeru…pol pa hitr spat :)
…spet zgodnje vstajanje…za turo so naju pobral 6:45…s skupino turistov smo se nabasali na ladico in štartal nas trip; najprej smo se ustavli na znamenitih plavajočih otokih Uros…gre za skupino otokov k so zgrajeni iz med seboj povezanih blokov šote trave k raste v plitvih delih jezera…na te otoke domačini letno dodajajo plasti trave, tako da otoki ves čas lebdijo nad gladino jezera…na enem izmed otočkov smo mel ful fajn predstavitev kako gradijo otočke, pol pa smo se zapeljal še z ladico k je bla prav tako zgrajena iz slame…naslednji postanek je bil “pravi otok” Taquille…smo se spoznal z lokalno kulturo…zaminiv je, da moški štrikajo..predvsem kapce k jih nosjo na glavi…te kape nakazujejo al je oseba poročena ali ne…pa tud ženske okoli pasu nosijo velike volnene cofe in se glede na njihovo velikost ločijo na poročene/neporočene; za kosilco smo mel fuul fajn postrv direktno iz jezera…pa seveda obvezni mate de coca (kokin čaj)…zdej sva nazaj s tripa, sva šla kupit karte za bus, ker jutri zjutraj greva v Bolivijo!!!, natančneje v Copacabano, mesto ob Titikaki…planirava, da bova šla se na enega izmed bolivijskih otokov (Isola del Sol) in tam prenočila…baje so ful lepi sončni vzhodi in zahodi, ker maš pred sabo celotno jezero :)
local time: 18:16
LP, J&T
Cirkus Machu Picchu & “Sveta Dolina Inkov”
No pa sva preživela…cirkus povezan z obiskom znamenitega MachuPicchu-ja seveda…pa gremo lepo po vrsti; včeraj zjutraj sva nekako zamešala uro in ostala uro prezgodaj…potem zajtrk v hostlu in na glavni trg v Cuscu, kjer so naju naložil v avtobus skupaj z ene 20imi turisti…pa smo jo mahnil po sveti poti Inkov…po “sveti dolini (Sacred Valley)” natančneje…najprej stop na eni lokalni tržnici, kjer so nam prodajal samo in čist samo turistične spominke…tu se je zaustavlo cca. 6 busov, tko da si lahko predstavljate gužvo turistov :( No pol smo pa mahnil do naslednjega postanka…to je bla tržnica v mestecu Piscu (sicer je bolj znamenita nedeljska tržnica, sam zdej v visoki sezoni je tam tržnica kr skoz..biznis pač)..so nam dal samo 30min časa, tko da sva lahko pregledala sam prvih 20 stojnic..čist premal cajta…tko so pa te organizirane grupe :( …pol pa naprej do ruševin mesta Pisca..kr ok no, nič presenetljivga…postanek za kosilo v mestu Urubamba in potem še postanek v mestu Ollaytantamba (?), kjer smo si pogledal prav tako ostanke inkovskega mesta…ne vem če si lahko predstavljate kolko turistov je blo na teh krajih…nej sam omenim asociacijo = mravljišče :O …mi2 sva turo tu zapustila, ker sva od tu rezervirala večerni vlak do mesta Aguas Calientes (mesto pod Machu Picchu)..hotel sva imela že rezerviran, tako da so naju zvečer kar pobrali na postaji…
…sva mela plan, da bova zjutraj šla peš do vhoda Machu Picchu-ja, sam k je najin vodič reku, da morva bit pred vhodom 6:20 (to pomeni, da bi mogla štartat ob 4ih zjutrej); tko sva se odločla, da greva gor kr z busom (8km v hrib-7$); hja, kaj nej rečeva za znamenit Machu Picchu…kr mal sva razočarana…mogoče zarad fuuuuul velik turistov (baje jih sem dnevno pride do 2500), zarad prevelkih pričakovanj (?) alpa zarad tega, ker te obirajo na vsakem koraku (0.5l vode na vhodu 2.5eu); na Machu Picchu-ju sva ostala dobrih 6 ur…sva splezala na znamenito vzpetino Vayna Picchu, kjer je bil res lep razgled na ruševine…sva pa bla ena izmed 400ih srečnežev, k sva ta dan smela splezat sem gor…sva se dost zgodej postavla v vrsto ;) …nazaj dol v mesto z M.P. sva jo mahnila kr peš, po lepi tlakovani potki…zdej sva po večerji..vsaj ta je bla res primerna denarnici (700 sit cel meni s pijaco :D ); jutri jo mahneva nazaj proti Cuscu…kako bo s stavko vlakov se ne ve točno…ma midva sva se odločla, da jo mahneva kr na lastno pest…en del poti peš (do mesta kjer sva zdej ni ceste…samo vlak..tko da morva del poti prehodit vzporedno s tiri), drugi del pa z različnimi minibusi…tko bo bolj adrenalinsko ;) Jutri ostaneva v Cuscu (če uspeva prit do tja…hehe), pol pa naprej do Titikake…od tam se pa ziher spet kej javiva :)
local time: 18:39
LP, J&T
Nazca in Cuzco
(piše sopotnica Tamara)
Hej vsem:)
Spet je prišou čas, da se mal seznante z dogajanjem…nazadnje je jernej opisal akcijo na sipinah v Huaqachini..torej, par dni nazaj sva zjutraj zapustila to super oazo, šla v Ico in od tam naprej z busom v Nazco. Pokrajina na poti bla lepa še pa še, sploh ko se je v bližini Nazce na vsake toliko časa pojavil kakšen nasad pomaranč in drugih zelenih zadev. V Nazco sva prišla zgodaj popoldne, šibnla v hostel ter tam seveda na hitr rezervirala letalske karte za prelet nad “Nazca lines”. Gre za linije, ki jih je v pampi blizu Nazce ustvarila kultura Nasca, ki je živela že pred inkovsko kulturo. Še danes ni jasno zakaj so jih naredil, opcije pa so astrologija, pojavi vode v bližini, uglavnem vse še zmer top secret :) Za karte sva se seveda skeširala na veliko (70$):s …seveda se je naslednji dan zgodil to, česar sva se najbolj bala…ob sedmih zjutraj megla in oblačno vreme…ko sva še zmeraj optimistično čakala na pick up pred hostlom, naju je en drug agent hitr pohopsal, če greva na eno drugo turo (mumije v “Chauchilli, lončarski obrat ter postopek pridelave železa). Ker nama ni druzga preostalo, sva se seveda pridružla eni mešani turistični skupinci in upala na lepše vreme popoldne. Trip je bil super, poučen in najbol važno sooonce se je končno prikazalo…tako smo šibali na letališče, kjer pa jao…dobre dve ure se je čakalo, da sva prišla na vrsto za let (vsak posebej…khm), mene je v zraku še želodec mal matral, samo razgled pa najboljši:) …ja, tako sva potem se kkšno urco čakala, da so nama uredili prevoz nazaj v mesto. Tam sva šibnla nekej na hitro pojest, zvečer pa na nočni vlak v Cuzco. Sem sva prišla danes okol osmih zjutraj, poiskala hostel, potem pa takoj na lov za čim cenejšo varianto do MachuPicchu-ja. Ujagala naju je ena zlo prijazna lastnica agencije, kjer sva rezervirala trip po Sacred Valley (dolina polna areheoloških ostankov naselbin Inkov) ter vzpon na MachuPicchu. Mela sva pa v bistvu srečo v nesreči, saj se od 3. -9.julija obeta stavka železničarjev, kar pomen, da bova do MachuPicchu-ja lahko prišla z vlakom, ki je edino prevozno sredstvo do tam, nazaj bo pa cel podvig…baje pešačiva dve ure ob železniških tirih, potem je pa treba za 3 ure vožnje ujagat lokalni prevoz (baje eni kombiji tm vozjo:o..bomo vidl)…ja, še za info tud ta tura je draga k … 135$ zame, ker sem pozabila študentsko doma, pa 20$ cenej za jerneja :) vsaj nekej…ija tko da jutri zjutraj se začne ta trodnevni podvig…danes pa sva po uradnih opravkih šla še malo raziskovat mesto…Inkovski muzej, arheološko zadevo na severozahodnem delu mesta -- Saqsaywaman, markete, restavracije, slaščičarne pa tko..ni da ni..luštno mesto, sam res zelo turistično..
tko plan za par dni vnaprej je razkrit, če bova mela dostop do neta, se oglasiva še kaj jutri, drugače pa kmalu, zelo kmalu :D
local time: 6:33
LP, J&T
Adrenalinska doza v Huachacini
Evo naju, spet pridno piševa blog za vs :) Danes zjutrej sva zapustila Paracas..najprej z minibusom do Pisca…tam sva dobla ful slab občutek..mesto je čisto gradbišče, pol stavb porušenih, ceste razkopane (potres 9 mescev nazaj, zgleda pa kot da je blo pred parimi dnevi)…tko da sva prestavla zajtrk in takoj s taksijem mahnila do glavne ceste PanAmericane (beri prejšnji post)…takoj k sva prispela do tja, je že čakal bus (na relaciji Lima-Nazca vozi na neverjetnih 5 min)..in potem 45 min in sva prispela v Ico. Ful fajn mesto, živahno dogajanje, lep glavni trg, pa ful fajn občutek…najprej sva si privoščla eno fajn kosilo (nadomestilo za zamujen zajtrk)..pol pa še mal pohajkovala po trgu in slikala…nato pa se s taksijem zapeljala do 5km oddaljene oaze Huachacina!!! Oaza je res nora…jezero na sredi, naokol ene 15 hostlov in restavracij, palme in vse skupaj odbdano z visokimi sipinami :D Zdej sva nastanjena v enem fajnem hostlu, z bazenom na vrtu..sam je kr mrzla voda tko da nč kopanja :( Popoldne sva se spravla na turo z buggy-i…9 ljudi se nas je nabasalo na en buggy, potem pa s polnim plinom z vetrom v laseh čez neskončne sipine…vmes smo mel ene par postankov, kjer smo si na čevlje navezal dile (kao sandborde) in se šli spuščat po sipinah…no tud varianta “v ribo” po dili dol po sipini je bla zlo priljubljena :) ..da si boste predstavljal kako je zadeva zgledala sva za vs ekskluzivno posnela tud video..zdej upava, da bova tehnične zadeve porihtala in ga uspela tud objavt! Jutri se greva dopoldne še mal sand-bordat na okoliške sipine, popoldne pa naprej do naslednjega postanka Nazce…
local time: 20:34
LP, J&T
