Podobe burmanskega vsakdana (2.del)
Should you go? je vprašanje na katerega zagotovo naletiš, ko se odločaš za potovanje v Burmo. V čem je problem? Državo že skoraj 40 let vodi vojaška hunta in slednja na račun turistov dobro služi. Človekove pravice v Burmi so močno kršene in temeljne svoboščine omejene. Aung San Su Kyi, zmagovalka volitev leta 1990, je že štirinajsto leto v prisilnem hišnem priporu, poražena hunta pa nima nikakršnega namena odstopiti. Večina prebivalstva živi na robu revščine, medtem ko se generali »valjajo« v denarju. Številne ceste in turistične znamenitosti so s prisilnim delom obnovili politični zaporniki.
Ali s potovanjem v Burmo torej izrazimo svojo podporo trenutnemu totalitarnemu režimu, prisilnemu delu in celo represiji vojaške oblasti? Dilema o Burmi kot turistični destinaciji je očitna, odločitev o odhodu, ki zavisi izključno na posamezniku, pa ni enostavna. Ali pač? Morda vas bo prepričalo dejstvo, da večina »lokalcev« želi, da turisti v večjem številu obiščejo Burmo, spoznajo njihovo gostoljubnost, prijaznost, skromnost in veliko voljo do življenja v težkih pogojih, da nazaj v svet odnesejo informacije o tej čudoviti deželi prijaznih ljudi, ki potrpežljivo čaka…
…na boljše »svobodnejše« čase? Seveda!
…na turiste? Prav gotovo!
* * *
Še vedno v dilemi? Odklikajte na:
* * *
Podobe burmanskega vsakdana
Burma (Myanmar) je ena in edina. Je iskren nasmeh srčnih domačinov in grenak priokus totalitarnega režima. Je nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi v hišnem priporu. Je revščina in popolnoma zmečkani bankovci za 100 in 200 kyatov. Je tanaka¹ in je longyi². Je dežela, kjer je nekaj ur državne elektrike dnevno luksuz in kjer na ulicah kraljujejo generatorji. Je WC papir, ki opravlja nalogo namiznih prtičkov. Je Coffemix 3in1 in je Star Cola. Zaman je iskanje bankomata (ker jih ni) in bankovca večjega od 1000 kyatov (≈1$)³. Je pivo Myanmar in je Grand Royal viski. Je nepregledna množica zlatih stup in temno-rdečih podob menihov, ki v jutranjih urah neslišno korakajo skozi ulice. Je 5 let staro glavno mesto Naypyidaw in bolečina ciklona Nargis, ki je leta 2008 terjal preko 140.000 življenj. Je nepozabno doživetje sončnega zahoda med stoterimi templji Bagana in je slasten vonj pečenih rezancev na ulici Yangona.
Burma JE in potrpežljivo čaka! (…na boljše čase?)
* * *
We will surely get to our destination if we join hands. (Aung San Suu Kyi )
* * *
¹-naravna krema za obraz, ki sestoji iz vode in lesa drevesa tanake
²-tipično moško/žensko oblačilo v Burmi, ki spominja na dolgo krilo
³-v letu 2009 so izdali nov bankovec za 5000 kyatov (≈5$), vendar jih je v obtoku trenutno še izredno malo
In Bangkok do as locals do…shop till you drop :)
Dva dni in pol v Bangkoku je minilo totalno hitro. Upelo mi je najt super hotel v bližini KhaoSan ulice (a še vedno dovolj umaknjen stran, da sem ponoči lahko v miru spal).
Kar se tiče mojega “turističnega” udejstvovanja, sem si pogledal znamenito kraljevo palačo, wata Arun in Pho ter se pri tem z vodnim taxijem zapeljal gor-in-dol-in-počez po reki Chao Phraya. Obiskal sem nočni Patpong market, 7 nadstopno nakupovalno središče MBK in za konec še največji ‘vikend market’ v Bankoku-Chatuchak, ki ti s svojimi 10.000 trgovinicami/štanti zmeša glavo :)
Po 48ih urah na poti sem končno prispel v mrzlo, sneženo in sivo domovino. Kaj ti bodo palme, morje in fried noodles, ko pa lahko tu delaš snežake in si pozneje greješ roke ob vročem čaju :P
Hpa-An & finally Yangon
Vožnja s starim, rjavečim in razpadajočim trajektom iz Mawlamyina v Hpa-An je bila čudovita. O hitrosti, s katero smo vijugali med rečnimi sipinami, ne bi zgubljal besed :) Seveda smo se na vsakih par kilometrov ustavili v vasici, odložili nekaj domačinov, ducat vreč riža, koga celo pobrali, potem pa nadaljevali pot. Bolj kot smo se približevali Hpa-An’u, bolj zanimiva je postajala narava. Kraški apnenčasi stožci prekriti s tropskim gozdom so me popolnoma spominjali na tiste v bližini VangVieng’a v Laosu. Po dobrih 5ih urah plovbe smo se, kmalu po sončnem zahodu, zasidrali v Hpa-An’u. Čudovito majhno mestece nas je že takoj pozdravilo z zlato pagodo tik ob rečnem bregu.
Naslednji dan je sledilo raziskovanje “kraško-budistične” okolice. Po prvih planih naj bi se z lokalnim transportom odpravil do ene izmed jam, potem pa se nas je skupina 7ih turistov odločila, da skupaj najamemo taxi (=pick-up šefa hotela, kjer smo stanovali; s šefom za volanom seveda). Tako smo v celodnevni turi obiskali štiri jame, seveda vse obvezno napolnjene s številnimi kip(c)i bud, se ustavili v dveh samostanih, na poljani s 1150imi kipi bude in za konec še v manjši vasici obdani s čudovitimi riževimi polji. Na koncu dneva mi je preostalo ravno dovolj časa, da sem obiskal že prej omenjeno pagodo na rečnem bregu in tam užival sončni zahod.
Moj predzadnji “burmanski” dan sem preživel na avtobusu. Ob pol8ih zjutraj smo štartali iz Mawlamyina, ob 4ih smo prispeli v Yangon. Po tem, ko sem na veliko srečo dobil zadnjo sobo v prvem izbranem hotelu (da ne omenjam, da sem prejšnji večer klical v 8(!) hotelov in so bli vsi zasedeni) sem še zadnjič zakorakal po Yangon’u. Dan sem zaključil v restavraciji v centru mesta, kjer sem sedeč na mini plastičnem stolčku užival ob Coffemixu, prebiranju časopisa NewLightOf Myanmar in opazovanju lokalcev.
Taksi s serijsko številko W5221 je bil moj zadnji transport v Burmi. Na letališče sem prispel dovolj zgodaj, da sem lahko brez hitenja uredil papirje zaradi prekoračene vize. Z ogromno štempiljko so mi v potnem listu potrdili dovoljeno prekoračitev in me z drugo štampiljko “izštempljali” iz države :) Z enourno zamudo smo v četrtkovem jutru poleteli proti Bangkoku!
Proti jugu
Za mano je uspesen polet nazaj v Yangon. Se do zadnje minute, ko sem stopil iz letala, nisem imel konkretnega plana za naprej. Najprej sem mislil se en dan ostati v Yangonu in nasledji dan z vlakom v Mawlamyine, potem pa sem govoril z dvema italijanoma in se premislil tik na izhodu letaliske zgradbe… Neverjetno vsec mi je ta svoboda, da lahko spremenim plan kadarkoli hocem…Torej, z letalisca sem se s taxijem odpeljal direktno na avtobusno postajo in ujel avtobus za Kinpun, vasico pod znamenito goro Kyaiktiyo, kjer ‘stoji’ t.i. ‘zlata skala’, eden najpomembnejsih budisticnih krajev v Burmi. Naslednji dan sem ob 6ih zjutraj startal najprej 45min voznjo s tovorjakom, nakar je sledil se 45min vzpon na vrh. Zaradi vikenda je bila tu noriscnica; predvidevam, da je zjutraj ob 6ih iz vasi startalo preko 1000 lokalcev (na prikolici vsakega tovorjaka je bilo natlacenih najmanj 50..da ne govorim, kako smo se borili za klopi na prikolci)…ogromno se jih je na vrh povzpelo tudi pes. Na vrhu pa seveda super razgled na okolico in seveda znamenita monolitna, z zlatimi listici prekrita, skala, ki balansira na prepadnem robu. ‘Pogooglajte’ Golden Rock in boste takoj vidli zakaj se gre. Nazaj v vas sem se odpravil pes /cca. 3 ure hoje/.
Danes sem z busom prispel v Mawlamyine, tropsko mestece ob reki Thanlewin; jutri popoldne od tu odplujem z ladjo na par urno voznjo do Hpa-An’a (baje ful lepa pokrajina?!). Preostane mi se ena dan v Hpa-An’u in en dan za prevoz nazaj v Yangon. Komaj verjamem, da se konec bliza tako hitro…jst nocem domov! :( K bi vi vidli, kako prijazni so ljudje tule, pol bi me cist razumel, kako domace se pocutim (tisti, ki pa ste ze bili v Burmi, pa verjetno samo 110% lahko potrdite mojo izjavo!)
Jah ni kej za dodat, zadnje par dni tule bom poskusal uzivat na polno, ker JA, Burma me je cist zasvojila!!
…vi pa le pridno kidajte sneg ;)
LP,J
Moj trenutni raj je Ngapali
Hoj!
Samo na hitro se vam javim z Ngapalija. Cas tako hitro tece, da komaj sledim dogodkom. Tule v Ngapaliju je noro… Ze ko smo pristajali je bil pogled na pesceni zaliv, turkizno vodo in bungalovcke med palmami cudovit. Ok, sej je tu par bolj finih hotelov (kjer se vecinoma na lezalnikih prazijo nemci s pirskimi trebuhi), samo je zaliv tako dolg, da ga mas lahko polovico zase…. :)
Prvi dan tu sem seveda zalenaril. Soncek, morje, lezalnik pod palmo in knjiga…joj se je prileglo. Dozivel sem enega najlepsih soncnih zahodov ever (slikce povedo svoje)! Vceraj sem se po plazi sprehodil do bliznje ribiske vasice, potem pa z lokalnim pikc-up-om do bliznjega mesteca Thandwe.
Danes sem bil na ribiskem izletu z dvema lokalcema (Mateja,Petra: MoungKyi je bil ze zaseden, ker zdej vozi za en hotel, tko da so mi zrihtali njegovega brata :) ) Smo nalovili cca. 15 ribic (ubistvu ze kr rib), 3 vecje pa potem spekli na zaru na enem manjsem otocku. Preostalih 12 rib pa sta mi navezala na vrvico in rekla, naj jih nesem v restavracijo za vecerjo..hahahaha
Zal mi ne bo treba na 18 urno voznjo do glavnega mesta…so mi v hotelu kr od nekje privlekli letalsko karto (da ne omenjam, da sem bil na Inleju v 5ih agencijah in vsi so zagotavljali, da so letala polna do 15.1??) Jah ti letalski prevozi so mal zmeda…da sploh ne omenjam, da sem zadnjic skoraj zamudil letalo, pa sem sedel v cakalnici 20m stran od letala!… Torej jutri zjutraj letim v Yangon, se isti dan bom poskusal ujeti avtobus za na jug (verjetno Hpa-An).
Se slisimo v parih dneh!
Extra 4 M&P: Brilliance se je baje preselila na drugo stran ceste..zdej jih krasi velik neonski napis :) Familija super super… Z MoeZaw sva sla vceraj k lokalcem kupovat jastoge, ChiSuHan pa itak cisti cukercek…ko grem k njim juznat/vecerjat, zmerej sedi poleg mene in pol skupej jeva araside :) Drugace pa vaju ful cakajo, da prideta…ne se izneverit obljubam, da ze v 2010!!!!
