Paracord zapestnica preživetja [+nagradna igra]
Če ste bolj avanturistični tip človeka, ste verjetno že slišali za t.i. paracord zapestnico preživetja (angl. paracord survival bracelet). Spletena je iz najlonske vrvice 550, imenovane tudi paracord. Vrvico so prvič uporabili pri izdelavi vojaških padal v drugi svetovni vojni, od tod tudi njeno ime: parachute cord >> paracord. Sestavljena je iz pletenega barvnega ovoja in 7-9 tanjših najlonskih vrvic v sredici, omogoča pa obremenitev do 250 kg (tip III).
Deo-stik sef
V eni izmed objav prejšnjega meseca sem vam obljubil opis postopka izdelave »deo-stik sefa«. Deo-stik je kot izdelek tako običajen, da zmikave sobarice ali zlikavci, ki si drznejo brskati po vašem nahrbtniku, prav gotovo ne bi pomislili, da je notri skrit denar. Izdelava tehnično ni zapletena, rezultat pa je tako prepričljiv, da mojega prihodnjič prav gotovo vzamem s seboj na pot! Poleg nekaj osnovnih ročnih spretnosti boste za izdelavo deo-stik sefa potrebovali še:
- embalažo deo-stika
- kos belega parafinskega voska (npr. iz nepogorele sveče)
- kosmiče modre barve za obarvanje parafinskega voska
- grob brusilni papir
- lonček za topljenje voska
- lepilni trak
»Svetovna jajca«
Kaj pravite na idejo, da lesena jajčka oblepite s kolažem časopisnega papirja, ki ste ga prinesli s potovanj? Vsakemu jajčku dodate še misel iz dotične države in voila »svetovna jajca« so pripravljena za okrasitev doma. V moji velikonočni košarici so se tako znašli indijsko, burmansko in sirijsko jajce! :)
Foto(u)trip se odpravlja na krajše prvomajsko potepanje. Do naslednje objave vam zaželim samo še lepe praznike in srečno, kamorkoli vas že pot zanese!
Fotoprojekt BELA ŠKATLA
Pred kratkim sem se lotil »fotoprojekta« bele škatle. Najprej sem preklikal nekaj internetnih strani in nato izbral dve, ki sta mi služili kot vodilo pri načrtovanju, izbiri materiala, izdelavi škatle in načinu osvetlitve njene notranjosti.
Načrt za škatlo, ki sem ga našel tule, sem najprej priredil našim meram. Tloris moje škatle je tako velikosti 50x40cm, zadnja stran je visoka 60cm, sprednja pa cca. 45cm. Stranici, dno in zadnjo stran škatle sem izrezal iz 5mm debele penaste plošče, ki se jo praviloma uporablja za kaširanje slik. Slednja je izredno lahka in trdna, reže pa se povsem brez težav. Njena površina je matirana, tako da se svetloba idealno razprši. Pokrov škatle je izdelan iz 4mm debelega, belega, prosojnega pleksi stekla.
Škatlo sem sestavil skupaj s pomočjo univerzalnega lepilnega traku (točno takega, kot sta ga preizkušala Mythbusterja :)). Ker so stranice lahke, lepilni trak pa izredno močan, je struktura škatle zelo trdna. Uporaba lepilnega traku omogoča, da se škatlo enostavno razstavi, pospravi ali prepelje drugam in tam ponovno sestavi.
Za osvetlitev notranjosti uporabljam tri cenejše švedske namizne luči. Dve sta v notranjost usmerjeni s sprednje strani, tretja pa z vrha skozi pleksi steklo. Glede na priporočila z drugih spletnih strani (slednje priporočajo svetlobo s temperaturo 5000-5500K), sem izbral 20W varčne žarnice (po starem 88W) s t.i. dnevno svetlobo (6500K).
Prvi rezultati niso ravno blesteči, ampak vaja dela mojstra. Najprej moram poskrbeti za notranje robove škatle, ki so na slikah precej moteči. Boljše rezultate bi verjetno dobil že z uporabo belega papirja, ki bi ga polkrožno namestil med dnom in zadnjo stranico. Osvetlitev notranjosti z dvemi lučmi se mi ni zdela zadostna, zato prihodnjič prižgem še tretjo (ne me vprašat, zakaj je nisem že tokrat). Tudi izbira pravih nastavitev fotoaparata še »šepa«, zato bo potrebno prebrskati še kar nekaj fotografske literature na to temo. Seveda bo dobrodošel tudi nasvet z vaše strani!
