NG Traveler Vs. NG Popotnik
National Geographic s sedežem v Washingtonu je največje svetovno in neprofitno znanstveno izobraževalno združenje. Pod okriljem triintridesetih raziskovalcev in znanstvenikov so ga ustanovili januarja 1888 z namenom širiti znanje geografije. Prvi predsednik je bil pravnik in finančnik Gardiner Greene Hubbard, nasledil pa ga je njegov učenec, izumitelj telefona Alexander Graham Bell. Še istega leta je izšla prva številka svetovno znane revije National Geographic. Danes jo izdajajo v 31. jezikih, tudi v slovenskem. National Geographic Magazine pa ni edina revija z znamenitim rumenim okvirjem na naslovnici, ki jo združenje izdaja. Omeniti je potrebno tudi National Geographic Kids, National Geographic Little Kids, National Geographic Adventure, National Geographic Explorer in seveda v naslovu že omenjeni National Geographic Traveler. Prva številka Traveler-ja je izšla leta 1984, namenjena pa je predvsem popotnikom, turistom in avanturistom, kot pravijo na njeni uradni slovenski spletni strani.
* * *
Revijo National Geographic Traveler sem imel naročeno še preden je začela izhajati slovenska različica Popotnik. Letna naročnina osmih številk znaša 36$ (vključno s poštnino), naročite pa jo lahko preprosto preko internetne strani National Geographic-a. Slaba stran takega naročila je prav gotovo 2-3 tedenski zamik s katerim prihajajo posamezne številke (pošiljajo jih namreč s Floride, ZDA). Marsikdo si bo posamezno številko raje hitreje priskrbel v trafikah oz. knjigarnah, kjer prodajajo tuje publikacije. Po začetnem navdušenju moram priznati, da me je ameriška različica revije malce razočarala. Prevladujejo članki o destinacijah severnoameriškega kontinenta, kar pa je glede na izvor revije tudi razumljivo. Tako članki kot tudi slike so sicer kvalitetni in zanimivi, a se v (pre)velikem številu reklam kar porazgubijo. Naj omenim samo marčevsko številko (2007), ki ima od skupno 118 strani 39 strani reklam.
Pa poglejmo sedaj še slovensko različico. Predstavitveni brezplačni izvod Popotnika so izdali konec leta 2006, ko se je z naslovnice sumljivo nasmihala Velika sfinga. V začetku februarja je izšla prva številka posvečena Franciji, v sredini maja pa smo na policah lahko zasledili že drugo izmed štirih številk za leto 2007. Cena izvoda, skupaj z brezplačnim darilom, znaša 8,50€ (letna naročnina znaša 29€).
Ko sem na hitro prelistal majsko izdajo revije, je bil občutek dober. Definitivno manj reklam. Darilo, zemljevid Grčije, opozarja na rdečo nit tokratne številke – GRČIJA. V prvem članku se pot začenja v grški prestolnici Atenah. Avtorica nas skozi mestne ulice popelje z mislimi na čase, ko je tu preživljala svoje otroštvo. Članku sledi uporaben ‘informacijski list’ o mestnih znamenitostih. Zapustimo celino in se podamo na plovbo med grške otoke: Patmos, Rodos, Santorini, Krf, Zakintos in Hios. Članek o njih je pravi vodič v malem. Poleg osnovnih podatkov, so avtorji za vseh šest omenjenih otokov podali tudi informacije o znamenitostih, prenočevanju, hrani, plažah in nakupovanju. Tako zvemo, da Santorinija ne smemo zapustiti, brez da bi poskusili znameniti grahov pire s kaprami in paradižnikom, da se na Krfu lahko udeležimo številnih ‘wet t-shirt’ tekmovanj in da bo najboljši spominek z Zakintosa steklenica dobrega domačega vina. Pri vsem tem pa nam prav pride priročni zemljevid, na katerem se bližje spoznamo z lego opisanih otokov. V zadnjem članku v sklopu Grčije ponovno zaplujemo nazaj na celino. Tokrat se zasidramo v Solunu. Ste vedeli, da tu stoji dvojček carigrajske Hagie Sophie, Agia Sophia?
V rubriki Pod drobnogledom se je tokrat pojavil izredno zanimiv članek o lestvici turističnih točk svetovne dediščine (moč ga je bilo prebrati že v decembrski številki ameriškega Traveler-ja). Vas zanima za katere kraje pod Unescovim varstvom je najbolje poskrbljeno in katerim zaradi prevelikega turističnega obiska ali slabega vzdrževanja grozi nevarnost, da jih umaknejo s seznama svetovne dediščine? Poleg omenjenih prevodov člankov iz tujih izdaj Travelerja, so v majski številki tudi članki domačih avtorjev. Najbolj obsežna sta članka o reki Krki in adrenalinskih športih v bovških soteskah, sledi pa jim članek o Notranjski. Kaj pa reklame? Od 100 strani, kolikor jih premore majska številka, je 10 strani reklam. Sprejemljivo, kajne?
Originalni Traveler ali raje domači Popotnik? Morda vas bom razočaral, vendar vam odgovora na to vprašanje ne morem ponuditi. Tisti, ki vam tuj jezik dela težave, boste verjetno raje prisegli na Popotnika, obenem pa ne boste prikrajšani tudi za dobre članke, katerih prevodi iz tujih izdaj zapolnjujejo več kot polovico slovenske inačice. Z osmimi letnimi izdajami Traveler-ja, bo zanimivega branja še več. Članki so bolj raznovrstni, vendar vam mnogo reklam ne uide. Obstaja pa tudi tretja opcija. Preden se dejansko odločite za nakup posameznega izvoda, pa naj bo to Popotnik ali Traveler, lahko njuni aktualni vsebini pregledate na internetu in se tako lažje odločite za nakup.
* * *
Viri: wikipedia1, wikipedia2, wikipedia3, National Geographic Society, National Geographic Magazine, National Geographic Traveler, National Geographic Slovenija, National Geographic Popotnik
TOP 5 adrenalinskih popotniških doživetij
1 – Tek z biki po ulicah Pamplone (Španija)
Pamplona je glavno mesto province Navarre, ki je bila med 9-12. st. poznana kot Kraljestvo Pamplona. Leži dobrih 407 kilometrov severovzhodno od Madrida in ima populacijo nekaj manj kot 200.000 prebivalcev. Zahvala za svetovno prepoznavnost gre Ernestu Hemingwayu, natančneje njegovi noveli ‘The Sun Also Rises’ (izdana l.1926), v kateri je opisal tudi znameniti tek z biki. Vsako leto, 7. julija, mesto praznuje t.i. San Fermin festival, katerega najpomembnejši del je tek z biki ali encierro, kot ga imenujejo domačini. Sam izvor in namen festivala, kot tudi teka, se je izgubil v prahu zgodovine, kar pa množice turistov, katere festival privablja vsako leto, prav nič ne moti.
Adrenalinski tek z biki po ulicah Pamplone, ki je organiziran vsak dan v času festivala (7-14. julija), se vedno prične ob osmi uri zjutraj. Nekaj minut pred začetkom se tekmovalci s pesmijo zaobljubijo svetniku Santo Domingu, nato v ograjene mestne ulice spustijo bike, kot zadnje pa se tja zapodi še gruča vročekrvnih tekmovalcev. Krvni davek, ki ga je skozi zgodovino terjal znameniti tek je 14 mrtvih (zadnji leta 2003) in preko 200 ranjenih.
Na uradnih straneh festivala si lahko ogledate zemljevid teka, navodila za prijavo, priporočila kako preživeti 830 metrov dolg divji tek, zgodovino teka, žrtve itd… Boste to leto zraven?
Viri: santfermin.com, spanish-fiestas.com
* * *
2 – Plavanje z velikimi belimi morskimi psi (Južna Afrika)
Majhna južnoafriška vasica Gansbaai na polotoku »Danager Point« privablja turiste z vsega sveta. Njeno drugo ime »Big2Town« razkriva, da je tu moč videti 2 velikana živalskega sveta in sicer: velikega belega morskega psa in kita grbavca. Slednjega, ki je Južni Afriki zaščiten, je moč zaslediti v velikem številu predvsem v zalivu Walker. 8 kilometrov južno od Gansbaai-ja pa se nahaja večja skupina otokov po imenu Dyer. Nizek kanal med dvema otokoma, poznan kot »sprehajališče morskih psov« (Shark Alley), je dom največje znane populacije velikih belih morskih psov na svetu.
Če mislite, da je sedenje v čolnu in opazovanje kitov dolgočasno početje, potem vam ne preostane drugega, kot da se potopite med morske pse. V okolici Gansbaai-ja je veliko agencij in potapljaških klubov, ki ponujajo omenjeno adrenalinsko doživetje. Za potop med morske pse ne potrebujete potapljaške licence, dovolj so izkušnje snorklanja. Kletka, v kateri se nahajate med opazovanjem, je nameščena na robu plovila. Nikoli ni potopljena v celoti, tako da se vsak trenutek lahko vrnete na površino. Najboljši čas za potop med morske pse je med majem in oktobrom.
Vse agencije zagotavljajo, da veliki beli morski psi nikoli ne poskušajo napasti kletke ali ugrizniti potapljača v njej. Lahko pa se zgodi, da morski pes v kletko ugrizne zaradi zanimanja ali boljšega pogleda na potapljače znotraj nje :P .
Viri: sharkcagediving.net, sharkwatchsouthafrica.com, sharkwatchsouthafrica.com, white-shark-diving.com, big2town.com
* * *
3 – Rafting po reki Zambezi (Zambija, Zimbabve)
Zambezi je četrta najdaljša reka v Afriki. Na svoji 2570km dolgi poti od izvira v Zambiji, teče preko Angole, Namibije, Botsvane, ponovno Zambije, Zimbabva in nazadnje Mozambika, preden se izlije v Indijski ocean. Reka je znana po veličastnih Viktorijinih slapovih, ki veljajo za največje slapove na svetu. Rafting na reki Zambezi je proglašen na enega najboljših raftingov na svetu, komercialno dostopen vsakomur. Vsako leto se več kot 50.000 turistov preizkusi v borbi z nevarnimi brzicami te veličastne reke. Padec reke je približno 120m/24km, globina lahko preseže tudi 60 metrov, posebnost reke pa je tudi malo število nevarnih skal v brzicah in tolmunih, ki jim sledijo.
Odločite se lahko za pol-dnevni kot tudi več-dnevni rafting izlet. Izvajajo jih na 60 kilometrskem odseku med Viktorijinimi slapovi in Bantoka George-em. V obdobju med marcem in julijem, ko je gladina reke visoka, je možen rafting samo na trinajstih brzicah, v ostalem obdobju pa na vseh triindvajsetih. Britanska organizacija BCU (The British Canoe Union) je reki dodelila maksimalno stopnjo težavnosti 5. Večina brzic ima tako stopnjo težavnosti 5, med njimi številne tudi 6 (brzica št. 9, preko katere se lahko spustite tudi vi, je poimenovana ‘ Commercial suicide ‘).
Viri: visitzambia.co.zm, zambiatourism.com, whitewater.safpar.com, zambezi.com
* * *
4 – Let na rob vesolja (Rusija)
Ste si kdaj želeli v vesolje? Ali morda doživeti adrenalinski šok na višini 25km? Ruska družba Rostourism ponuja polete s številnimi reaktivni lovci, med njimi tudi MiG-25, MiG-29 in MiG-31, s katerimi je možno poleteti prav tja na »rob vesolja«. Program, ki vas bo stal 22500$ (cena za leto 2008) poteka nekako takole: iz Moskve se z vlakom odpeljete v Nizhny Novgorod, kjer vas nastanijo v hotelu. Naslednje jutro vas po zajtrku odpeljejo v tovarno letal Sokol na zdravstveni pregled. Tam spoznate vašega testnega pilota. Po kratkem usposabljanju o varnosti poleta se preoblečete v kompresijsko obleko, potem pa vas odpeljejo do letala. Sledi polet na višino 23-25km. Po uspešno opravljenem poletu vam dovolijo slikanje s pilotom in podelijo certifikat. ( Če se med poletom slučajno onesvestite, ta del zamudite ;) ) Naslednji dan sledi ogled znamenitosti Nizhny Novgoroda in večerni odhod v Moskvo.
Viri: bestrussiantour.com
* * *
5 – Big Shot (USA)
Razgledni stolp hotela in kazinoja Stratosphere v Las Vegasu je s svojim 350imi metri najvišji razgledni stolp v ZDA. In če že to ni dovolj, je na vrhu te 110-nadstropne stavbe postavljen zabaviščni park, ki svojimi atrakcijami predstavlja pravo adrenalinsko bombo vsem ljubiteljem tovrstne zabave. THE BIG SHOT je najvišja zabaviščna atrakcija na svetu. Sledita ji INSANITY in X-SCREAM, prav tako na vrhu stolpa hotela Stratosphere.
- X-SCREAM – Ste se že kdaj gugali na višini 264 metrov? Z X-Scream-om je to mogoče. Naprava vas bo najprej potisnila 8 metrov čez rob razglednega stolpa nato pa obrnila še na glavo. Čisti adrenalin.
- INSANITY – Na višini 274 metrov boste prosto bingljali s stola omenjene atrakcije, preden se kot velikanski propeler zavrtite in začutite sile preko 3G. Ste pripravljeni, da boste pod kotom 70 stopinj in z obrazom navzdol strmeli v Las Vegas pod vami?
- THE BIG SHOT – S platforme na višini 281 metrov vas bo naprava z 20m/s izstrelila 48 metrov visoko. Na vaše telo bodo delovale sile preko 4G, ob spustu pa boste začutili tudi negativne sile. Znova in znova…
Statistika: X-Scream se je v času delovanja že ustavil, tako da so nesrečni potniki za dalj časa obviseli nad Las Vegasom. Podobno se je zgodilo tudi Insanity, ki se je od otvoritve leta 2005 ustavil že dvakrat, potniki pa so proti hotelu vložili celo tožbo.
Cena: 9$/vožnjo
Viri: stratospherehotel.com
* * *
Celotni seznam najboljših desetih adrenalinskih doživetij najdete v knjigi Lonely Planet Blue List., 618 Things To Do & Places To Go. 06-07.
Potovalna lekarna vol.1
(originalni zapis: 6.6.2007, zapis osvežen: 16.6.2010)
Pred daljšim potovanjem vedno pišem spisek zdravil, raznih mazil, obližev, povojev in vsega ostalega lekarniškega materiala, ki v neprijetnih situacijah na poti lahko še kako prav pride. Pa naj gre samo za prasko, pik mrčesa, težave s prebavo ali zastrupitev s hrano. Vsaka prva pomoč iz lastnega nahrbtnika je dobrodošla. In tako je prišla ideja o sestavi univerzalnega seznama, ki ne bo v pomoč samo meni, ampak tudi vsem ostalim popotnikom.
Vsebina popotniške prve pomoči
* * *
Pa začnimo naštevati:
- osebni komplet za prvo pomoč: ponavadi vsebuje povoje, obliže, škarjice, beli lepilni trak, gazo itd. (Tosama-Vivaset komplet, Deuter, Lifesystems)
- razkužilo za rane in praske (dobi se priročna mala steklenička z razpršilcem ali alkoholni robčki)
- driska (medicinsko oglje/Linex /Seldiar-samo na recept)
- zaprtje (Prorektal S)
- peroralna rehidracijska razstopina v primeru driske ali zelo močnega znojenja (Nelit)
- antibiotiki se dobijo samo na recept, vendar v odročnejših predelih sveta lahko pridejo zelo prav; pred jemanjem se posvetujte z zdravnikom, saj je lahko nepravilno jemanje škoduje (Ciprobay, Ceclor)
- repelent proti komarjem (vsebuje naj 30% vsebnost DEET)
- jodove oz. klorove tablete za razkuževanje vode
- alergije na cvetni prah ali hujše reakcije na pike mrčesa (Claritine/ Flonidan S)
- bolečine v primeru zvinov, udarcev in oteklin (Naklofen/Ketonal)
- piki žuželk, preobčutljivost na sonce (Kamagel)
- termometer (elektronski)
- zgaga in pekoč občutek v želodcu (Ranital S150/Rupurut)
- bolečine in zvišana telesna temperatura (Lekadol/Daleron/Coldrex/Aspirin)
- zobobol (Naglesin/Panadol)
- vneto in boleče žrelo (Septolete/Angal/Strepsils )
- pinceta
- zaščitna maska
- krema z visokim zaščitnim faktorjem
- sterilne igle (v odročnih delih sveta je zdravniška oskrba lahko zelo pomanjkljiva-uporaba rabljenih igel); POZOR! Ponekod te z iglo v torbici za prvo pomoč utegnejo prepoznati kot narkomana!
* * *
V državah subtropskega pasu je močno razširjena malarija, najpogostejša tropska bolezen, ki povzroča visoko umrljivost. Proti njej je potrebno preventivno ukrepati in sicer z ustreznim odmerkom izbranega antimalarika (Malaron, Lariam, Vibramicin…). Več o malariji (razširjenost, obolenje, zdravljenje…) si lahko preberete na portalu ZDRAVI NA POT. Tam boste pod rubriko ‘Destinacije’ našli tudi uporabne informacije o cepljenju in zaščiti ter zdravstveni problematiki posamezne države. Za več informacij o samem cepljenju (cene, prijava) pa pokličite na Zavod za zdravstveno zavarovanje!
Endemična področja malarije v svetu, vir: Centres For Disease Control and Prevention
* * *
Več informacij o cepljenjih za hepatitis A in B, tifus, rumeni mrzlici, steklini in meningokoknem meningitisu si lahko preberete v zapisu Potovalna lekarna vol.2 (cepljenja).
* * *
Viri: Vita-potovalna torba in imunoprofilaksa, LEK-potovalna lekarna, Zdravi na pot, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Vsak začetek ima svoj konec
Po 46 dneh, sva v ponedeljek zgodi zjutraj prispela back home…pa če gremo lepo po vrsti: bla je še sobota zjutraj, ko sva se s tuk-tukom odpeljala s hostla v Luang Prabangu na avtobusno postajo…smo se zbasali gor, veliko turistov, nekaj domačinov…& štartali 8 urno vožnjo v prestolnco Laosa …
…smo mel samo en postank za južno, tk da je biu prihod za laoške razmere nepričakovano točen …so naju vrgli dol na glavni avtobusni postaji 6km iz centra, tko da sva kr tm ‘prekartala’ ene 2 urci in se pol s tuk-tukom prepeljala na letališče…tam pa spet čakanje na check-in…..pa rukzake skoz x-ray in že sva sedela na zadnji laoški ledeni kavi …in pol sva seveda hotla prek carine, pa naju niso notri spustil, ker kao nisva mela plačane takse..wtf …pa sej je rekla pr nakupu karte, da je to vključeno..in sva šla nazaj k pultu ‘international departure tax’ in dejansko zvedla, da je to druga taxa…jaooo…in vse se ne bi blo taka panika, sam kaj k sva mela v denarnici sam 18$ (20 sva jih hranila za južno na letališču v Bangkok’u, od tega je šlo 2$ za ledeno kavico par minut prej..hehe)..uglavnem nekak navlečeva skup še kipe (lao dnar) iz vseh žepov, pa iz zaloge za spomin in to nekak nanese komi 19$…poskušava jo prepričat še z dongi (vietnam dnar), sam je rekla da ji to nič ne pomaga…ker je bla pa ura tud pol9 zvečer je bla pa banka kjer bi lohka menjala čeke closed in bankomata nikjer v krogu 5km …jah na srečo sva zgledala tolk obupana, da nama je izstavla listka za plačano taxo kar na lepe oči (za samo 19$!)…še so dobri ljudje na svetu ;; tko sva nekak uspela prit na letalo za Bangkok…
…slaba urca, skoraj samo vzlet in pristanek in že sva bla ‘transit passenger’ na bangkoškem letališču; ker je bla nočna ura sva seveda hotla mal zaspat, sam je bla klima tolk našopana, da tud dolgi rokavi in štunfi niso pomagal…sedeži seveda moderno kovinski in tla bleščeče marmornata, tko da je vse ‘prijetno’ hladno…pri zunanjih 31°C, smo notri skoraj zmrznili ; mene je tolk zebl, da sm vecino 12ih ur prepešačil med kilometrskimi hodniki trgovin in custom-offices; in nekak je končno prišla ura check-in-a (po murphy’u seveda z eno uro delay’a letala)…ajaaa, seveda se prej še nisva mogla upreti toplemu krompirčku in piščancu v Burger Kingu (sj ne da bi kdo pričakoval hrano na letu)…tko smo prot Münchnu štartal z urco zamude…let nej bi trajal slabih 12 ur je naznanu pilot;;in tko je tud blo….natanko 11ur in 40min, če smo natančni…hehe; uglavnem na letalu se je pilo in jedlo in gledalo tv in poslušalo musko (priporočava kanal 4..hihi…stay away od kanalov 6-8)…19:40 smo se končno dotaknili evropskih tal…vse kar naju je ločilo od domače pojstle, je bla 4 urna ‘avto vožnja’ v Slovenijo!
Super zaključek potovanja
Ekola dons me je pa doletela čast, da napišemše zadnji post na najinmu blogu…
Kaj se je dogajal kej dons?..hja, zjutrej najprej nisva verjela k sva se zbudila in je lil zunej k iz škafa..tud nekak ni delval da bo kej kmal nehal, tko da je blo dons spet treba vzet anorake z dna ruzaka..pred hostlom naj bi naju pobral okol pol desetih, tko da sva prej šibala še po zajtrk..pol je pa kmal sledil pick up..se prav minikombi v kermu je mal zamakal, tko da se na par sedežev nismo mogl usedt..do elephant campa smo se pelal skupej s še eno res facasto Angležinjo Mario, mal nas je seveda skrbel ko bo vse skupej izpadl, sam džungla je res bol pristna če pada dež ane..ja k smo pršli do kampa so nas po dva razporedil na slone..naju dva na 51 let starga samca..ijoj ka je bil velk, Mario so samo posedl na eno samičko, pa še dve Angležinji tud na žensko predstavnico slonje vrste..pol smo se k’kšno urco šetal po gozdu, reki, rušil veje,..uglavnem UAU!..ja, medtem je pa ves čs pridno zamakal, kjerkol je bla že šansa..tko smo po eni urci pršli nazaj do kampa..premraženi da ne morm opisat..mel kosilo..pol smo se pa odpelal še na bamboo rafting..nobenmu ni blo točn jasn k’k bo to zgledal, pa kok premočeni še bomo, tko da smo se punce mal debel gledale..po parkratnem izkrcanju s tuk tuka (mal nam je na cajte zaribal zarad mokre ceste) smo pršli počas do reke, kjer smo se spet posedl na rafte narjene z bambusa..poj se je pa začela luuuuuštkana in umirjena, dobre dve ure dolga, vožnja po reki..vmes smo mal debatirali z domačini o turizmu, ekonomskem stanju Laosa in tako naprej..uglavnem smo se zrelaksiral na polno..po “pristanku” smo se spet spravli na tuk tuk, ki nas je odpeljal nazaj do kampa, kjer smo se presedl v kombi, s tem pa smo šibal nazaj v mesto..seveda sva si mogla z jernejem najprej priskrbet dnar, (ker morva opravt še nekej šopinga dons), pol seveda hostel in tuš…k prideva domov naju čaka še pakiranje in zmanjšanje prtljage na minimum..se prav metanje neuporabnih zadev, ker sva si zdej pa res nabrala kr nekej extra kilogramov telih par dni v Luang Prabangu …jutr zjutrej šibava na bus nazaj v Vientiane..baje voznja traja 8 ur..tko da drživa pesti, da nama pravočasn uspe pridt do letališča..sam mora no!..na letališču v Bangkoku čakava 12 ur, potem pa po 7ih tednih spet nazaj na evropska tla..ijoj ko je hitr minil..
Kaj nej povem za konc? najprej hvala vsem, ki ste tko številno spremlal najin blog, sploh tistim, ki ste nama polepšal dan s kkšnim komentarjem..upam, da ste dobil vsaj približn vtis kaj se tukej dogaja, ko države&ljudje zgledajo in itaq upava, da sva koga navdušla, da se bo tud sam odpravu sem, v res drugačno, riževo jugovzhodno Azijo..seveda upam, da se vidmo&slišmo tud zdej k prideva domov, ker slikc, zgodbic in vsega je res še tolk, da je škoda da bi ostal vse samo za naju..tko da…see u back in Slovenia :))))
Fotoutrip Page na Facebooku
Da boš prvi obveščen o novih in prihajajočih objavah! Lajkaj in sledi!
Kategorije
Zadnji komentarji