Dan v grški prestolnici
Sonce je že visoko nad obzorjem, ko se vkrcam na tramvaj. Po dobri uri vožnje končno prispem v središče Aten. Potepanje začnem pri Zeusovem templju, kjer poleg gruče šolarjev v sencah dreves poseda še nekaj tujih turistov. Nadaljujem v smeri akropolskega griča. Z bližnjih restavracij omamno diši in mize so pripravljene za lačne turiste. Na tribunah in v okolici Dionizovega gledališča so cvetlice v polnem razcvetu. Prvi pogled na Akropolo me rahlo razočara. Zidarski odri še vedno, tako kot pred petimi leti, ko sem prvič obiskal Atene, prekrivajo vhodno pročelje.
Z Akropole se spustim v predel Monastiraki, kjer je vzdušje že bolj živahno. Zavijem na tržnico, napašem oči na morskih sadežih, degustiram olive in se načudim ponudbi sveže zelenjave. Pozneje se zaustavim še na trgu Omonia. Opazujem kako policisti legitimirajo gručo temnopoltih moških arabskega izgleda. Gospod poleg mene v časopisu prebira oglase. Potepanje nadaljujem do stavbe parlamenta, kjer so politiki istega dne odobrili drugi program pomoči članic območja evra. Pred stavbo parlamenta ni čutiti pretirane napetosti. Japonski par s fotoaparatom oblega stražarja, kupi varnostnih ograj samevajo v kotu trga, predstavniki policije pa v senci bližnjega kioska ležerno srkajo take-away kavo. Sledi še kratek postanek pri stadionu Panathinaiko, potem pa se skozi Plako vrnem nazaj pod Akropolo, kjer v tradicionalni taverni z ribo velikanko zaključim čudovit dan.
52TRi (9/52)
»Vsega lepega je enkrat konec in nič drugače ni bilo z mojim letošnjim potepanjem po Srednji Ameriki. Še zadnji pogled na z večernim soncem obsijano prestolnico Gvatemale, postanek v El Salvadorju in prespan čezoceanski let. Iz Madrida poletimo z eno uro zamude in nekje nad Italijo že drugič v 20ih urah ujamemo čudovit sončni zahod.«
![]()



52TRi (8/52)
»Lago de Izabal je s površino 590 kvadratnih kilometrov daleč največje jezero v Gvatemali. Preko reke Dulce je povezano s Karibskim morjem in zaradi tega priljubljeno kot eden najvarnejših pristanov v času sezone orkanov (v Mehiškem zalivu). Pregrešno drage vile in poleg njih plavajoče »palače«, večinoma v lasti bogatih američanov, so zato na jezeru pogost pojav. Tudi tisti s tanjšo denarnico ne boste prikrajšani za edinstveno izkušnjo. Lepote jezera si lahko ogledate tako, da si najamete kajak in zaveslate v čudoviti svet tropske vegetacije. Se splača!«
![]()



52TRi (7/52)
»Dangriga, nekoč drugo največje belizejsko mesto, danes tone v pozabo. Številne opuščene in razpadajoče stavbe, plaže polne smeti, pomanjkanje znamenitosti, restavracij ter namestitvenih kapacitet so glavni razlogi, da se je večina turistov raje izogne. Če vas pot vseeno zanese tja, se pripravite na ure in ure brezdelja, brezciljnega pohajkovanja po ulicah ter zibanja v visečih mrežah. V takih razmerah vrhunec obiska lahko postane celo šolski izletniški avtobus, ki se na poti v bližnjo tovarno znamenite belizejske čilijeve omake slučajno zaustavi na mestni plaži. Po pol ure veselja, kričanja in špricanja, se Dangriga, z dodatnim kupom smeti na plaži, ponovno vrne nazaj v monotoni ritem življenja.«
![]()



52TRi (12/52)
»V zgodnjih jutranjih urah grški parlament odobri drugi program pomoči članic območja evra. Pred stavbo parlamenta ni čutiti pretirane napetosti. Japonski par s fotoaparatom oblega stražarja, kupi varnostnih ograj samevajo v kotu trga, predstavniki policije pa v senci bližnjega kioska ležerno srkajo take-away kavo. Tako je to v Grčiji!«
![]()









Zadnji komentarji