Za praznike smo odleteli v deželo najbolj slavnega vampirja, grofa Vlade Drakule. Načrtovana 800 km dolga pot po Transilvaniji, s štartom in ciljem v Bukarešti, nas je vodila preko čudovitega gorovja Bucegi, skozi očarljiva turistična mesta Brașov, Sighișoara in Sibiu, ter mimo številnih podeželjskih vasi, med drugim Viscri, Biertan in Richiș. Seveda nismo izpustili opevanih gradov v mestih Bran in Râşnov. Za pristno doživetje romunske dogodivščine je poskrbela bela Dacia Logan in lokalni glasbeni hiti.

 Na pot smo odrinili z bolj ali manj velikimi predsodki o tej najmlajši članici Evropske Unije; katastrofalne ceste, še hujši promet, zaostalost, nerazvitost, revščina, potepuški psi, takšni-ali-drugačni krvosesi, in še bi lahko našteval. In kakšni so vtisi? V središčih turističnih mest se bohotijo obnovljene zgradbe s pisanimi pročelji, na čistih ulicah in trgih stojijo lepo urejena cvetlična korita in domačini v modernih barih ležerno srkajo kavo. Počutili smo se precej domače! :)

Potepuških psov je res veliko, a je večina izmed njih popolnoma neškodljivih. To pa ne moremo trditi za nekdanjega romunskega diktatorja Nicolaeja Ceaușescuja, ki je državo pahnil globoko pod prag revščine. Izven utrjenih turističnih poti je to še posebej vidno; regionalne ceste kaj hitro postanejo luknjaste kot švicarski sir, pozneje pa se spremenijo v makadamske. Na podeželju vladajo konjske vprege in preperele Dacie 1300. Revni zaselki hišk in kolib z obilico raznovrstne šare v okolici in brez tekoče vode so prav gotovo najbolj žalostna razglednica današnje Romunije. Šele ob tem se zares zaveš, da ni vse tako lepo, kot se zdi na prvi pogled…