Posts made in February, 2011

Moleskin Passion Travel Journal

Posted by on Feb 25, 2011 in Blog, TripNasveti | 4 comments

Moleskin, milanski proizvajalec beležk, planerjev, dnevnikov, skicirk, itd., je v tem tednu predstavil popotniški dnevnik »Moleskin Passion Travel Journal«. Dnevnik je velikosti 13x21cm, vsebuje 240 strani, na tipični moleskine-črni platnici pa je reliefni odtis letališke table za odhod/prihod letal. Vsebina dnevnik je razdeljena na 5 poglavij (delov): v »Wish list« lahko zapišete kraje, ki jih želite obiskati, v »Budget« beležite porabo denarja, »Weekend«, »Short trips« in »Long trips« poglavja pa so namenjena opisovanju individualnih potovanj. Znotraj le-teh so na voljo posebne strani za zapis seznama stvari za potovanje, plana potovanja ter prazne strani za dejanski potopis/slike/skice. Zraven dnevnika dobite še polo nalepk, ki vam omogočajo dodatno personalizacijo popotniških zapiskov. Tako kot večina »moleskinov«, ima tudi Passion Travel Journal znotraj zadnje platnice žepek, 3 trakove za kazalo ter gumijast trak za zapiranje. Cena na Amazonu znaša 13.5$.

Vas je zamikal opisani »travel journal« ali raje prisegate na klasično beležko/zvezek?

* * *

SORODNE OBJAVE:

Letalski utrip (Novi stari 747, z Lufthanso in A380 v ZDA)

Posted by on Feb 23, 2011 in Blog, TripNasveti | Comments Off

Minilo je več kot 42 let, odkar je Boeing prvič predstavil svoj znameniti model 747, t.i. »jumbo jet«. Po obliki gre za eno najbolj prepoznavnih letal vseh časov, do danes pa so jih izdelali že več kot 1400. V začetku februarja 2011 je Boeing predstavil zadnjo različico omenjenega letala, imenovano 747-8 Intercontinental. Glede na predhodnjo različico 747-400, so povečali število sedežev (za 51), namestili močnejše motorje GEnx, ki so jih razvili za prihajajoči model 787, prav tako so po njem povzeli tudi obliko novega krila in notranji dizajn potniške kabine. Z uporabo novih materialov in motorjev z večjim izkoristkom, bo 747-8 Intercontinental tišji in predvsem bolj ekološki od svojih predhodnikov. Prvi komercialni polet napovedujejo že za to leto.

Lufthansa z 28. februarjem širi mrežo svojih destinacij na katerih leti z letalom tipa Airbus A380. Tokiu, Pekingu in Johannesburgu se bo pridružil še New York. Najprej bodo na relaciji Frankurft-New York leteli ob ponedeljkih in petkih, od aprila naprej pa vsak dan. Cena povratne letalske vozovnice (z vključenimi letalskimi pristojbinami) se začne pri 450€. Z majem 2011 napovedujejo novo linijo na zahodno obalo ZDA in sicer Frankfurt-San Francisco; cena za povratno letalsko vozovnico z vključenimi letalskimi pristojbinami se začne pri 700€.

Fotoprojekt BELA ŠKATLA

Posted by on Feb 19, 2011 in Blog, NarediSam | 3 comments

Pred kratkim sem se lotil »fotoprojekta« bele škatle. Najprej sem preklikal nekaj internetnih strani in nato izbral dve, ki sta mi služili kot vodilo pri  načrtovanju, izbiri materiala, izdelavi škatle in načinu osvetlitve njene notranjosti.

Načrt za škatlo, ki sem ga našel tule, sem najprej priredil našim meram. Tloris moje škatle je tako velikosti 50x40cm, zadnja stran je visoka 60cm, sprednja pa cca. 45cm. Stranici, dno in zadnjo stran škatle sem izrezal iz 5mm debele penaste plošče, ki se jo praviloma uporablja za kaširanje slik. Slednja je izredno lahka in trdna, reže pa se povsem brez težav. Njena površina je matirana, tako da se svetloba idealno razprši. Pokrov škatle je izdelan iz 4mm debelega, belega, prosojnega pleksi stekla.

Škatlo sem sestavil skupaj s pomočjo univerzalnega lepilnega traku (točno takega, kot sta ga preizkušala Mythbusterja :)). Ker so stranice lahke, lepilni trak pa izredno močan, je struktura škatle zelo trdna. Uporaba lepilnega traku omogoča, da se škatlo enostavno razstavi, pospravi ali prepelje drugam in tam ponovno sestavi.

Za osvetlitev notranjosti uporabljam tri cenejše švedske namizne luči. Dve sta v notranjost usmerjeni s sprednje strani, tretja pa z vrha skozi pleksi steklo. Glede na priporočila z drugih spletnih strani (slednje priporočajo svetlobo s temperaturo 5000-5500K), sem izbral 20W varčne žarnice (po starem 88W) s t.i. dnevno svetlobo (6500K).

Prvi rezultati niso ravno blesteči, ampak vaja dela mojstra. Najprej moram poskrbeti za notranje robove škatle, ki so na slikah precej moteči. Boljše rezultate bi verjetno dobil že z uporabo belega papirja, ki bi ga polkrožno namestil med dnom in zadnjo stranico. Osvetlitev notranjosti z dvemi lučmi se mi ni zdela zadostna, zato prihodnjič prižgem še tretjo (ne me vprašat, zakaj je nisem že tokrat). Tudi izbira pravih nastavitev fotoaparata še »šepa«, zato bo potrebno prebrskati še kar nekaj fotografske literature na to temo. Seveda bo dobrodošel tudi nasvet z vaše strani!


Utrinki z Dolenjske

Posted by on Feb 11, 2011 in Blog, DnevniUtrip | Comments Off

Na praznični torek smo krožili po Dolenjski; jutranji kavi v Novem mestu sta sledila sprehod do gradu Hmeljnik in preganjanje labodov na Otočcu. Dan smo zaključili z lovljenjem sončnih žarkov na posestvu cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki.

Potovalna lekarna vol.3 (lišmanioza)

Posted by on Feb 9, 2011 in Blog, TripNasveti | 2 comments

Ste že slišali za lišmaniozo? Niste? Tudi jaz ne, vse dokler se nisem vrnil s potovanja po Etiopiji. Začelo se je z gnojno rano na glavi, nadaljevalo pa s sepso (bakterijsko okužbo krvi), ki je me za dva tedna abonirala na infekcijsko kliniko v Ljubljani. Poznejše raziskave so sicer ovrgle prvotne domeneve, da je za rano na glavi kriva lišmanioza, je bil pa to zadosten razlog za objavo o tej manj znani praživali/bolezeni, ki na popotnike preži v številnih državah sveta.

* * *

Lišmanioza je bolezen kože, sluznice in notranjih organov, za katero na svetu boleha preko 12 milijonov ljudi, letno pa se število okuženih poveča še za 1.5-2 milijona. Vzrok za večanje števila obolelih je vedno večja mobilnost svetovnega prebivalstva; tu gre predvsem za turistična potovanja, kot tudi vojaška posredovanja na okuženih območjih (npr. v Afganistanu in Iraku). Lišmanioza je pražival, ki v telo vstopi preko pika peščene muhe (vrste Phlebotomus ali Lutzomyia) ali preko okužene krvi nosilca (npr. tranfuzija krvi).

Peščena muha, ki je za več kot polovico manjša od komarja, je najbolj aktivna med mrakom in zoro. Piči vas lahko samo na izpostavljenih delih kože, ne pa tudi skozi oblačila. Pri piku v kri spusti hormon histamin, ki prepreči strjevanje krvi ter povzroči srbeče vnetje. Nosilci bolezni so poleg človeka še drugi sesalci in sicer glodalci (miši, podgane, itd.), psi, konji in opice.

Peščena muha (vir)

Kožna lišmanioza

Bolezen se najpogosteje pojavlja v dveh oblikah in sicer kot kožna in visceralna lišmenioza. Okužena področja naj bi obsegala preko 88 držav sveta. Med njimi so za okužbo s kožno lišmaniozo najbolj rizične Afganistan, Alžirija, Brazilija, Peru, Iran, Irak, Sirija in Saudska Arabija, za okužbo z visceralno lišmanijozo pa Indija, Bangladeš, Nepal, Brazilija in Sudan. Prvi bolezenski znaki se pojavijo 10 dni do treh let po okužbi!

Pri kožni lišmaniozi se na mestu pika peščene muhe pojavi razjeda velikosti 2 cm ali več, povečajo pa se tudi lokalne bezgavke. Razjede so moteče, se pogosto zagnojijo, a bolnika življensko ne ogrožajo. Čas celjenja razjed je dolgotrajen, saj lahko traja celo do enega leta. Na kraju razjede ostanejo grde brazgotine. Zaradi zasevkov se kožne razjede lahko pojavijo tudi na drugih delih kože in to do 20 let pozneje. V tem obdobju so možne spremembe na sluznici nosne in ustne votline, žrela in sapnika.

Področja okužena s kožno lišmaniozo (vir)

Visceralna lišmanioza je resnejša oblika lišmanioze, okužba pa lahko poteka brez ali s hujšimi kliničnimi znaki. Med slednje sodijo vročina, povečana jetra in vranica, slabokrvnost in pomanjkanje levkocitov. Ob tem se pojavljajo tudi utrujenost, izguba apetita, napetost v trebuhu, kašelj, hujšanje, potenje in driska. Koža na posameznih delih telesa lahko potemni, zato je bolezen znana tudi pod imenom kala-azar oz. črna mrzlica. Nezdravljena bolezen se lahko konča s smrtjo zaradi pljučnice, sepse, krvave driske, tuberkuloze, krvavitev ali hude slabokrvnosti. Možne so ponovitve bolezni 6 mesecev do 2 leti po zdravljenju.

Področja okužena z visceralno lišmaniozo (vir)

Učinkovite zaščite v obliki cepljenja ali zdravil pred lišmaniozo ni! Potrebno je upoštevati ukrepe za zaščito pred piki peščenih mušic, ki so podobna ukrepom za zaščito pred piki komarjev in sicer redna uporaba močnejših repelentov (30% DEET) in primernih zaščitnih oblačil (dolgi rokavi in dolge hlače).

Dodatne informacije o bolezni:

* * *

PREDHODNE OBJAVE V RUBRIKI POTOVALNA LEKARNA

Stran 1/212