Vožnje med Bahir Darjem in Lalibelo sem se »veselil« že pred prihodom v Etiopijo. Kljub temu, da sta obe mesti zelo turistični, trenutno med njima ni direktne avtobusne povezave. Večina turistov razdaljo 310ih kilometrov zaradi izredno slabih cest raje preleti. Za prvi del dvanajsturne vožnje sem moral uporabiti privatni transport. Kombi je iz Bahir Darja štartal ob pol štirih zjutraj. V vasi Gashema, kjer sem moral prestopiti, sem po dobrih treh urah čakanja le »ulovil« avtobus na relaciji Woldia-Lalibela, ki me je pripeljal do cilja.
Lalibela, prvotno znana pod imenom Roha, je bila prestolnica dinastije Zegwe. Svetovno znane, v kamen vklesane cerkve, naj bi dal zgraditi kralj Lalibela v 12. in 13. stoletju. Gradnja cerkva je zavita v tančico skrivnosti. Medtem ko znanstveniki trdijo, da je bilo za njihovo izgradnjo potrebno več kot 40.000 obrtnikov, Etiopijci zatrjujejo, da so manj številnim delavcem ponoči na pomoč priskočili angeli. Labirint ozkih prehodov in temačnih tunelov povezuje vseh enajst »kamnitih« cerkva. Izmed njih je prav gotovo potrebno omeniti Bet Medhane Alem, ki je z dolžino 33.5m, širino 23.5m in višino 11.5m največja, v živo skalo vklesana, monolitna cerkev na svetu.
In zakaj največja cerkev ni najbolj znana? Ko je kralj Lalibela zaključil z gradnjo cerkva, je prejel nepričakovan obisk Svetega Jurija (St. George). Zavetnik Etiopije je bil ogorčen, ker mu kralj ni posvetil nobene izmed desetih novih cerkva. Lalibela mu je zato obljubil, da bo zanj zgradil novo, najlepšo izmed vseh…in tega se je tudi držal! Bet Giyorgis je danes najbolj občudovana in tudi najbolj znana cerkev v Lalibeli. V obliki grškega križa je vkopana neverjetnih 15 metrov globoko v žilo skalo. Zaradi posebnega odtočnega sistema na strehi je cerkev, v nasprotju z ostalimi, zelo dobro ohranjena in zato edina, ki je Unesco ni zaščitil z grdimi, protidežnimi strehami.
Kljub temu, da si je možno vseh enajst kamnitih cerkva ogledati v nekaj urah, sem v Lalibeli ostal dva dni. To je bil moj zadnji postanek v severni Etiopiji in nisem želel hiteti. Poleg tega sem bil na čakalni listi štirih poletov v glavno mesto. Prvi dan sem bil na nogah že zelo zgodaj, saj sem želel uloviti del bogoslužnega obreda, ki v Bet Medhane Alem poteka vsako nedeljo (s pričetkom ob 5ih zjutraj!). Množica vernikov ovitih v bela bombažna ogrinjala je posedala v okolici cerkva in poslušala molitev, ki je donela iz zvočnikov na dvorišču. Po koncu molitve so se verniki nagnetli okoli duhovnika in goreče poljubljali križ, ki mu je visel okoli vratu. Popoldne je minilo v ležernemu raziskovanju cerkva, klepetanju z duhovniki in domačini ter poležavanju na senčni terasi odlične lokalne restavracije. Naslednji dan je bil čas za rekreacijo. Povzpel sem se do samostana Ashetan Maryam, ki stoji na vrhu 3150 metrov visoke vzpetine nad Lalibelo. Bolj kot ogled samostana me je mikal čudotiv razgled na Lalibelo in okolico…
