Trdi šampon Lush
Na preteklem potovanju po Myanmaru me je, poleg že opisanih zložljivih X-posod, najbolj navdušila uporabnost Lushovega trdega šampona. Slednjega se dobi v obliki priročne okrogle ploščice premera 6cm, katero enostavno podrgnemo po mokrem lasišču, da se speni.
Osnovna sestavina trdega šampona je natrijev cocosulfat v obliki iglic, posamezne izvedenke pa so obogatene z različnimi zelišči (npr. kamilica, meta), začimbami (npr. cimet, rožmarin) in eteričnimi olji.
Za shranjevanje ploščic nam je na voljo priročna kovinska, nerjaveča škatlica, idealna za potovanje. Ena ploščica zadostuje za več kot 60 umivanj krajših las. Rezultati 5 tedenske uporabe so me navdušili. Prostorsko potratne in ekološko neprijazne plastenke šamponov so popotniška preteklost. V prihodnosti bo Lusheva dišeča ploščica trdega šampona moj redni popotniški spremljevalec! :)
* * *
Ledeni nizkocenovnik
Islandski nizkocenovni letalski prevoznik Iceland Express bo v okviru poletnega urnika 2010 širil svojo mrežo destinacij. Glavno mesto Reykjavik bodo tako večkrat tedensko povezovali s sledečimi destinacijami: Alicante, Aalborg, Barcelona, Basel, Berlin, Billund, Birmingham, Bologna, Copenhagen, Frankfurt Hahn, Friedrichshafen, Gothenburg, Geneva, Krakau, London Gatwick, London Stansted, Luxemburg, Milan Bergamo, New York Newark, Oslo, Paris, Rotterdam, Warsaw.
Trenutna akcija za povratni let na relaciji London-Reykjavik-New York Newark za ceno 400€ (z letališkimi taksami) se niti ne zdi ni tako “akcijska”. Ob ceni za povratni let na relaciji London(Stansted/Gatwick)-Reykjavik, ki se giblje med 240-300€ (z letališkimi taksami), pa se vsak vpraša od kje Iceland Express v kategoriji nizkocenovnih?! Za isto destinacijo ga z 210€ “premaga” celo nacionalni Icelandair.
Ni vse zlato kar se sveti oz. ni vse nizkocenovno, kar se hvali da je! :) Kljub temu, konkurenca je zdrava!
* * *
In Bangkok do as locals do…shop till you drop :)
Dva dni in pol v Bangkoku je minilo totalno hitro. Upelo mi je najt super hotel v bližini KhaoSan ulice (a še vedno dovolj umaknjen stran, da sem ponoči lahko v miru spal).
Kar se tiče mojega “turističnega” udejstvovanja, sem si pogledal znamenito kraljevo palačo, wata Arun in Pho ter se pri tem z vodnim taxijem zapeljal gor-in-dol-in-počez po reki Chao Phraya. Obiskal sem nočni Patpong market, 7 nadstopno nakupovalno središče MBK in za konec še največji ‘vikend market’ v Bankoku-Chatuchak, ki ti s svojimi 10.000 trgovinicami/štanti zmeša glavo :)
Po 48ih urah na poti sem končno prispel v mrzlo, sneženo in sivo domovino. Kaj ti bodo palme, morje in fried noodles, ko pa lahko tu delaš snežake in si pozneje greješ roke ob vročem čaju :P
Hpa-An & finally Yangon
Vožnja s starim, rjavečim in razpadajočim trajektom iz Mawlamyina v Hpa-An je bila čudovita. O hitrosti, s katero smo vijugali med rečnimi sipinami, ne bi zgubljal besed :) Seveda smo se na vsakih par kilometrov ustavili v vasici, odložili nekaj domačinov, ducat vreč riža, koga celo pobrali, potem pa nadaljevali pot. Bolj kot smo se približevali Hpa-An’u, bolj zanimiva je postajala narava. Kraški apnenčasi stožci prekriti s tropskim gozdom so me popolnoma spominjali na tiste v bližini VangVieng’a v Laosu. Po dobrih 5ih urah plovbe smo se, kmalu po sončnem zahodu, zasidrali v Hpa-An’u. Čudovito majhno mestece nas je že takoj pozdravilo z zlato pagodo tik ob rečnem bregu.
Naslednji dan je sledilo raziskovanje “kraško-budistične” okolice. Po prvih planih naj bi se z lokalnim transportom odpravil do ene izmed jam, potem pa se nas je skupina 7ih turistov odločila, da skupaj najamemo taxi (=pick-up šefa hotela, kjer smo stanovali; s šefom za volanom seveda). Tako smo v celodnevni turi obiskali štiri jame, seveda vse obvezno napolnjene s številnimi kip(c)i bud, se ustavili v dveh samostanih, na poljani s 1150imi kipi bude in za konec še v manjši vasici obdani s čudovitimi riževimi polji. Na koncu dneva mi je preostalo ravno dovolj časa, da sem obiskal že prej omenjeno pagodo na rečnem bregu in tam užival sončni zahod.
Moj predzadnji “burmanski” dan sem preživel na avtobusu. Ob pol8ih zjutraj smo štartali iz Mawlamyina, ob 4ih smo prispeli v Yangon. Po tem, ko sem na veliko srečo dobil zadnjo sobo v prvem izbranem hotelu (da ne omenjam, da sem prejšnji večer klical v 8(!) hotelov in so bli vsi zasedeni) sem še zadnjič zakorakal po Yangon’u. Dan sem zaključil v restavraciji v centru mesta, kjer sem sedeč na mini plastičnem stolčku užival ob Coffemixu, prebiranju časopisa NewLightOf Myanmar in opazovanju lokalcev.
Taksi s serijsko številko W5221 je bil moj zadnji transport v Burmi. Na letališče sem prispel dovolj zgodaj, da sem lahko brez hitenja uredil papirje zaradi prekoračene vize. Z ogromno štempiljko so mi v potnem listu potrdili dovoljeno prekoračitev in me z drugo štampiljko “izštempljali” iz države :) Z enourno zamudo smo v četrtkovem jutru poleteli proti Bangkoku!
Proti jugu
Za mano je uspesen polet nazaj v Yangon. Se do zadnje minute, ko sem stopil iz letala, nisem imel konkretnega plana za naprej. Najprej sem mislil se en dan ostati v Yangonu in nasledji dan z vlakom v Mawlamyine, potem pa sem govoril z dvema italijanoma in se premislil tik na izhodu letaliske zgradbe… Neverjetno vsec mi je ta svoboda, da lahko spremenim plan kadarkoli hocem…Torej, z letalisca sem se s taxijem odpeljal direktno na avtobusno postajo in ujel avtobus za Kinpun, vasico pod znamenito goro Kyaiktiyo, kjer ‘stoji’ t.i. ‘zlata skala’, eden najpomembnejsih budisticnih krajev v Burmi. Naslednji dan sem ob 6ih zjutraj startal najprej 45min voznjo s tovorjakom, nakar je sledil se 45min vzpon na vrh. Zaradi vikenda je bila tu noriscnica; predvidevam, da je zjutraj ob 6ih iz vasi startalo preko 1000 lokalcev (na prikolici vsakega tovorjaka je bilo natlacenih najmanj 50..da ne govorim, kako smo se borili za klopi na prikolci)…ogromno se jih je na vrh povzpelo tudi pes. Na vrhu pa seveda super razgled na okolico in seveda znamenita monolitna, z zlatimi listici prekrita, skala, ki balansira na prepadnem robu. ‘Pogooglajte’ Golden Rock in boste takoj vidli zakaj se gre. Nazaj v vas sem se odpravil pes /cca. 3 ure hoje/.
Danes sem z busom prispel v Mawlamyine, tropsko mestece ob reki Thanlewin; jutri popoldne od tu odplujem z ladjo na par urno voznjo do Hpa-An’a (baje ful lepa pokrajina?!). Preostane mi se ena dan v Hpa-An’u in en dan za prevoz nazaj v Yangon. Komaj verjamem, da se konec bliza tako hitro…jst nocem domov! :( K bi vi vidli, kako prijazni so ljudje tule, pol bi me cist razumel, kako domace se pocutim (tisti, ki pa ste ze bili v Burmi, pa verjetno samo 110% lahko potrdite mojo izjavo!)
Jah ni kej za dodat, zadnje par dni tule bom poskusal uzivat na polno, ker JA, Burma me je cist zasvojila!!
…vi pa le pridno kidajte sneg ;)
LP,J
Zadnji komentarji