(piše sopotnica Tamara)

Hej…sledi včeraj obljubljeno “poročilo” dogajanja na jugozahodu Bolivije, kjer sva preživela konec tedna :)

V četrtek zvečer sva se odpravla z nočnim busom z La Paza proti Uyuni-ju. Po 12-ih urah, ledeno mrzlem busu in skoraj nič spanja, sva prispela v Uyuni, kjer je bila temperatura nekje okol ničle. Seveda sva se hotela čimprej odpraviti na turo v Salar de Uyuni, tko da sva šla z enim vodičem do agencije, kjer se je odvila mal da ne rahla vojna..cene je dvigal, spuščal k po tekočem traku, na koncu nama je dal še eno hudo menjavo dolarja v boliviane, tako da sva se pobrala ven in šibala naprej. V drugi agenciji se nama je nasmehnila sreča. Ker je bil trodnevni trip za ta dan že zaseden sva se odločla, da greva vseen kar ta dan naprej (čeprav se je isti dan odvijal en huge dogodek v mestu na katerega naj bi prišel celo predsednik Morales :), tko da sva na koncu vzela 4-dnevni trip. Šli naj bi pol enajstih, tko da sva mela natanko pol ure da nabaviva bus karte za čez 4 dni, ko naj bi šla v Potosi, stakneva kej za jest in prepakirat s tavelkih ruzakov zadeve, ki naj bi ble nujne za preživetje naslednjih štirih dni (velik je blo toplega vmes, edina stvar k je ostala v vasi so ble Jernejeve dolge gate za kar se je kasneje kesal..o ja! :)..Ija tko je bla ura okrog 11-ih, ko smo se dva Angleža, dve Irki ter midva spravli na Jeep in odšibal avanturi naproti :) …Prva postaja je bilo “pokopališče vlakov”, kasneje smo si ogledali tovarno za predelavo soli, sledil je krajši postanek nazaj v Uyuni-ju, kjer smo pobrali našo kuharico in njeno pripadajočo zalogo hrane… potem pa se je začelo zares ,saj smo se podal na najvišje ležečo slano puščavo na svetu – Salar de Uyuni. Blo je uuuuuaaaaauuu!.. sama belina in modro nebo kamorkol si se obrnil..v puščavi smo se ustavili na otoku Pescado (nora mešanica kaktusov, kamnin, koral), kjer smo imeli kosilo, mal umetniško ustvarjal (see the photos;)), sprehajal, potem pa je sledila krajša vožnja do hostla ob vznožju vulkana, kjer smo prespali prvo noc…am kaj bi opisal vse skupej – MRZLO!…pomoje je blo ponoč pod nulo, voda ni tekla tud mrzla ne, elektrika je bla pa ravn med večerjo za kakšo uro..fino fajn:)..naslednji dan smo ustal mal čez 6 zjutraj, da smo si pogledal sončni vzhod nad puščavo, sledil je zajtrk (morm oment, da hrana je ba res superca – Izilda se je izkazala:)), kasneje pa smo šli proti kraterju vulkana, kjer smo si v eni izmed jam ogledali mumije spet ene predinkovske kulture in po slabi uri dosegli cilj …ko smo se vrnili nazaj v hostel, smo se spet napokali v avto in šli nazaj do otoka kaktusov, kjer smo počakali na novo skupino za 3-dnevni trek iz Uyunija, kateri sva se z Jernejem kasneje pridružla..zafrkavala sva se kaj bi bil hec, če bi ujagala dva Slovenca in čudež – v skupini sta bla dva Slovenca:) Poleg njiju je bila še ena Francozinja in Anglež..res fajn ljudje uglavnem…tko da kosilo sva mela potem že z novo skupino, k smo se okrepčal pa je sledila dvo urna voznja v San Jose, drugo prenočišče za naju. Presenetljivo, res je blo luštkano…stene, postelja, mize, celo šank narejeni iz soli, topla voda!, par stopinj več kot prejšnji večer:)..

3.dan: vožnja po pokrajini za dol padt! :D ..postaje: vznožje vulkana (delujočega) z zelo zanimivo pokrajino, ki jo je pustil za sabo tok lave, puščava, kamniti gozd, laguna Colorada (laguna rdeče barve, ki jo povzročajo alge in ostali mikroorganizmi), flamingi..nazadnje hostel, kjer smo mel res luksuz zadnji večer – za večerjo pica in eno fajn rdeče vino, in clo! zakurl so nam pečko..wiii:)..spala je cela skupina skupej..eni spal dobr, eni mal slabš zarad enga posameznika, ki je celo noč pridn smrčal :)

4.dan: vstajanje mal pred 5. uro (namen čimprej pridt do vrelcev termalne vode, in prehitet ostalih 23 jeepov:P)..am temperatura zunej je bla pomoje globok pod ničlo, ko smo se spet napokal v avto in se odpeljal proti gejzirjem, kjer naj bi imeli zajtrk..en čs smo bli vsi sam tih pa vsak po svoje sklepetal, sam nas je šofer z luksuznim avtom, ki je mel gretje kmal spravu v boljšo voljo..nek na sred poti smo se ustavl..”Amigos, tamle lahko vidte fumarolo..u can make photos if u like..pa res bla tema k v rogu zunej..tko da smo ostal kr fajn na toplem in pršli kmal do vrelca termalne vode, kjer je bilo v načrtu namakanje:o To bo ja!:)..res da je imela voda mal cez 30 stopinj, sam zunej je blo pa pomoje ene -10..tko da se je edin Jernej z naše skupine opogumu in se šou pogret v vodo, drugi smo se pa napokal k sardine nazaj v avto..po dobre pol ure je sledil zajtrk, kjer so šle neomejene količine tople vode (Anglež se je clo tok znajdu, da si je kozarc z vročo vodo dal v štunfe..upam, da je pomagal :). .po zajtrku smo prej omenjenega Angleža Jamesa prepustil drugi skupini, ki je nadaljevala pot proti Čilu, sami pa smo se odpravili proti Laguni Verde (modra laguna-barva posledica mineralov in čuda zadev, ki so se nahajale v vodi), vmes meli postanek še na kraju, ki naj bi “umetniško” navdahnil Salvadorja Dalija, potem pa še par ur vozili po pokrajini, ki ti jemlje sapo:)..na poti nazaj v Uyuni smo se ustavili še v enem manjšem mestu za kosilo, potem v San Cristobalu, nazadnje pa smo okoli petih končno prispeli nazaj v Uyuni. Js sm si najprej oddahnla, da so naju ruzaki počakal 4 dni v agenciji, potem smo z Bojanom in Radom šli še na večerjo (pica padla spet:)), nato pa sva midva šibala na bus do Potosija…v hostel sva prišla okol pol dveh zjutrej, šla pod vroooč tuš po 4ih dneh..potem pa….sledi v naslednjem postu;)