Pobeg v džungo (s kolesom po cesti smrti)

Včeraj sva zjutraj zapustila Copacabano in jo z lokalnim busom mahnila v prestolnico Bolivije -- La Paz. Dobre 3 urce guncanja in že smo prispel v kaotičen mestni vrvež. Centralni del LaPaza leži v kotlini, revna predmestja pa se širijo vse do roba in še čez. Prvi pogled na mesto, ko smo se spuščali po strmih ulicah v center, je bil fascinanten. Popoldne je minil neverjetno hitro…najprej sva iskala hostel…preskočila 3 “lukne” in končno našla enga super -- Maya Inn :) Sva mela clo to srečo, da je mel hostel pralnico (moja zaloga umazanih stvari je bla že kr velka…) in tud svojo agencijo, tko da sva se hitr odločla in splanirala plan za 2 dni LaPaza. Za prvi dan, torej danes, sva rezervirala kolesarski spust po znameniti cesti smrti…za jutri pa izlet v Tiwanacu, spet eno veliko arheološko mesto predinkovskega ljudstva;;

Danes sva mela zgodnje ustajanje, saj sva mogla bit na štartni točki (turistični agenciji ene 400m od najinga hostla) že ob 7ih; so nam postregli obilni zajtrk, vsak je dobu vrečo s svojo opremo (hlače, majica, vetrovka, čelada, rokavice..) in že smo jo mahnil s kombijem do Cumbre-ja (4700m), kjer smo štartal naš kolesarski spust na 1200m; celotna proga je bila dolga 64km, pri tem pa smo se spustili za 3500m..neverjetno ampak res :) Ves čas smo mel spremljevalno vozilo za manjša popravila (beri: tamari odleti premza, prvo kolo ji gre nekam počasi in ga menja…), kot tud 3 osebne fotografe (beri: vidič 1, vodič 2, šofer)…torej če kdo ne pozna znamenite bolivijske ceste smrti še nekaj info: gre za 64km ceste med Cumbrem in Coroico, ki je vklesana v pobočje kanjona, tako da je ponekod 600m prepada v dno doline :) Ker je cesta ponekod široka komaj 3,5m in zelo prometna, je v preteklosti prihajalo do številnih nesreč, ko so kamioni, avtobusi preprosto zgrmeli v dolino…baje nej bi letno cesta terjala med 300-400 življenj. Leto nazaj so cesto zaprli za promet, saj so na drugi strani doline zgradili popolnoma novo, tako da znamenita stara cesta sedaj služi bolj za turizem…sam vseeno, res je adrenalin ko drviš po ozki makadamski cestici in poleg tebe prepad :) V dobrih 4ih urah smo iz mrzlega Cumbreja na višini 4700m prifural v tropsko džunglo…vročina, sonce, palme, banane…ma noro!!! Smo mel postanek v hostlu z bazenom (eni so clo mal zaplaval)…ostali smo se pa mal popražl na močnem soncu…pa seveda kosilo…in nato z busom po novi cesti nazaj v LaPaz. Zdej sva ravno opremljena z novo majico na kateri piše, da sva preživela spust po najnevarnejši cesti na svetu…pa cel cd fotk mava, tko da upam, da nama uspe katero gor dat…

Ko sem že omenil, jutri je na sporedu spet “kultura”, arheološko najdišče Tiwanacu, zvečer pa na nočni bus na čisti jug Bolivije, v Uyuni, kjer nameravava na 3-dnevno turo po slanem jezeru…potem pa se spet javiva…

LP, J&T

local time: 9:44