Prispela sva na zadnjo postajo Peruja -- mestece Puno, ki leži na robu jezera Titikaka , 3850m visoko….ne višinska bolezen naju ne daje nič :)
Torej kako sva prsipela nazaj v Cusco…zjutraj sva ostala kr zgodej, cca ob 7mih, hitr pospravla ne ravno obilni zajtrk v hostlu…sva bla zlo v dvomih če bo najin podvig nazaj v Cusco uspel, pa sva raj šla na turistični info okenc vprašat, če ”kao” obstaja kšna druga varianta, da se vrneva nazaj v Cusco (in ne z dragim vlakom)…pa je en gospod najprej pršu vn iz pisarne pogledat najino obutev..haha :P ..no pol je pa ženska na okencu rekla, da jo lahko mahneva peš ob tirih do hidroelektrarne (ki je sploh zadnja postaja te železniške proge)…potem pa od tam upava na prevoz v Santa Terezo, od tam v Santa Mario in pol v Ollaytantambo in pol naprej v Cusco :) In sva šla…najprej 2 ure po tirih..res noro, naokol sama džungla, nasadi bananovcev, pasijonek, kave…polno rož… :))) Pri hidroelektrarni sva direktno dobila lokalni minibus do S.Tereze in tam skupinski taksi do S.Marie….tam se nas je nabral par individualnih turistov in na srečo se je najdu tud en minibus k se je ravno vračal v Cusco in smo šli…na cca 6 urno vožnjo čez meglene prelaze neznanih višin… Popoldne nama je v Cuscu ostal dovolj časa, da sva šla nabavit karto za Puno in na večerjo (& free Pisco..wii)..
…zjutraj na bus v Puno…6 ur vožnje in že sva občudovala veličino Titikake :D Rezervirala sva si tud turo za naslednji dan in sicer celodnevni izlet po jezeru…pol pa hitr spat :)
…spet zgodnje vstajanje…za turo so naju pobral 6:45…s skupino turistov smo se nabasali na ladico in štartal nas trip; najprej smo se ustavli na znamenitih plavajočih otokih Uros…gre za skupino otokov k so zgrajeni iz med seboj povezanih blokov šote trave k raste v plitvih delih jezera…na te otoke domačini letno dodajajo plasti trave, tako da otoki ves čas lebdijo nad gladino jezera…na enem izmed otočkov smo mel ful fajn predstavitev kako gradijo otočke, pol pa smo se zapeljal še z ladico k je bla prav tako zgrajena iz slame…naslednji postanek je bil “pravi otok” Taquille…smo se spoznal z lokalno kulturo…zaminiv je, da moški štrikajo..predvsem kapce k jih nosjo na glavi…te kape nakazujejo al je oseba poročena ali ne…pa tud ženske okoli pasu nosijo velike volnene cofe in se glede na njihovo velikost ločijo na poročene/neporočene; za kosilco smo mel fuul fajn postrv direktno iz jezera…pa seveda obvezni mate de coca (kokin čaj)…zdej sva nazaj s tripa, sva šla kupit karte za bus, ker jutri zjutraj greva v Bolivijo!!!, natančneje v Copacabano, mesto ob Titikaki…planirava, da bova šla se na enega izmed bolivijskih otokov (Isola del Sol) in tam prenočila…baje so ful lepi sončni vzhodi in zahodi, ker maš pred sabo celotno jezero :)
local time: 18:16
LP, J&T












Uauuuu! Ti – ti pa kaka :D
sem prav opazila sončne celice na prvi sliki ali je tam ena druga iznajdba? :D
Sta že pila južnoameriško kavico? btw koke si dovolj naberita, tu pri nas je zelo draga – hec. :P
Zadnjič sem morala tudi jaz pešačiti ob tirih, vlak se je moral ustaviti zaradi enega slovenskega fenomena… jeah, you do need good shoes!!!
KOmaj čakam slikice iz Isola del Sol :D
lepo potujta!
hej cokolatlover!:D nice to hear from you..
ej vcer nama je po 14 dneh tukej clo ratal kokin caj pit..je bil dosezek a?:D
drugac pa,ja..so soncne celice na kucicah..in sicer “poganjajo” en mejckn tv pa tranzistor..modernizacija ou yeah!:)
sva pa zdele na misiji na Isla del Sol tko da slikce bodo pomoje kmal pa glede na to kr je s celine vidt bo nuoro majkico ej:P
lepo se mej back home in veeeeelik sladoleda jest!:D
lp T&J
a čict nč višinske-(koka pa res dela čudeže)