Adrenalinska doza v Huachacini
Evo naju, spet pridno piševa blog za vs :) Danes zjutrej sva zapustila Paracas..najprej z minibusom do Pisca…tam sva dobla ful slab občutek..mesto je čisto gradbišče, pol stavb porušenih, ceste razkopane (potres 9 mescev nazaj, zgleda pa kot da je blo pred parimi dnevi)…tko da sva prestavla zajtrk in takoj s taksijem mahnila do glavne ceste PanAmericane (beri prejšnji post)…takoj k sva prispela do tja, je že čakal bus (na relaciji Lima-Nazca vozi na neverjetnih 5 min)..in potem 45 min in sva prispela v Ico. Ful fajn mesto, živahno dogajanje, lep glavni trg, pa ful fajn občutek…najprej sva si privoščla eno fajn kosilo (nadomestilo za zamujen zajtrk)..pol pa še mal pohajkovala po trgu in slikala…nato pa se s taksijem zapeljala do 5km oddaljene oaze Huachacina!!! Oaza je res nora…jezero na sredi, naokol ene 15 hostlov in restavracij, palme in vse skupaj odbdano z visokimi sipinami :D Zdej sva nastanjena v enem fajnem hostlu, z bazenom na vrtu..sam je kr mrzla voda tko da nč kopanja :( Popoldne sva se spravla na turo z buggy-i…9 ljudi se nas je nabasalo na en buggy, potem pa s polnim plinom z vetrom v laseh čez neskončne sipine…vmes smo mel ene par postankov, kjer smo si na čevlje navezal dile (kao sandborde) in se šli spuščat po sipinah…no tud varianta “v ribo” po dili dol po sipini je bla zlo priljubljena :) ..da si boste predstavljal kako je zadeva zgledala sva za vs ekskluzivno posnela tud video..zdej upava, da bova tehnične zadeve porihtala in ga uspela tud objavt! Jutri se greva dopoldne še mal sand-bordat na okoliške sipine, popoldne pa naprej do naslednjega postanka Nazce…
local time: 20:34
LP, J&T
Lima in Paracas
(piše sopotnica Tamara)
DAN 1
Po enem dnevu presedanja po avionih sva prispela na letališče v Limi, kjer sva skupaj s Slovenko (Uršo) najela taksi do Mirafloresa (enega najbolj varnih delov sicer nevarne Lime-sploh ob pol enih zjutraj). Hostel smo mel rezerviran vnaprej, tako da sta nas soba in zaslužen počitek ze čakala…naslednji dan zjutraj sva se spopadla s perujskim utripom življenja, ki naju je zelo očaral. Na minituro v center sva se odpravila z minibusom, kjer naju je ena postaja predaleč speljala v sumljiv del mesta, kar nama je nakazala že potnica v busu, ki nama je kazala kako naj k seb stiskava ruzake..lahko si predstavljate kakšen je bil najin pospešek v kao varni del mesta..ogledala sva si Plaza del Armas, kjer sva se po naključju znašla ravno med menjavo straže, kjer je bila pred dogodkom ta prava žurka (vojaški orkester, ki je igral prav všečne skladbice). Ker sva se morala ob enih odjaviti iz hostla, sva ponovno z lokalnim busom šibala nazaj v Miraflores. To je bila najina Lima :) S taxijem sva se malo kasneje peljala do glavne avtobusne postaje, od koder sva začela najino pot po PanAmericani (glavna cesta, ki se vije čez celotno Južno Ameriko) do Pisca. Čez 4 ure sva v mraku prispela na cilj (odsek PanAmericane, od koder sva morala do Pisca najeti se taxi). Neangleško govorči voznik taxija nama je malo pred mestom začel razlagati, da Pisco “ne obstaja”. Pred devetimi mesci je bil tukaj namreč potres in mesto je še vedno v razsulu in hostel v katerega sva nameravala, je bil zravnan z zemljo (Point Zero). Tako nama ni preostalo drugega kot da sva se peljala naprej do sosednjega naselja Paracas. Do osmih nama je uspelo dobiti hostel ter celo rezervirati turo za naslednji dan. Tako da sva šla samo še jest v sosednjo restavracijo, ki jo je priporočil lastnik hostla. Utrip nogometnega dogajanja se je preselil z nama v Peru, saj smo na big screenu z lokalnimi navijači spremljala tekmo, kjer sta v 25 minutah padla kar dva gola..ne spraševat kdo je igral:S..tuširala se spet nisva, ker obljubljene tople vode ni blo.
DAN 2
7:45 pred hostlom se je čakalo na odhod do otočja Ballestes, kamor smo si s speedboatom šli pogledat kolonije ptičev, morskih levov, pigvinov ter seveda najbolj cute vzbujajočo stvar (otoke iz guana-ptičjih kakcev)..dišal je..mhm:)..nazaj grede je bil speedboat sumljivo počasen..ko so nam dostavili bencin, smo spet zajahali valove.. takoj po prihodu na suho je prvič odkar sva v Peruju posijalo sonce in pred hostlom sva spet čakala na novo turo, tokrat v naravni rezervat Paracas. Napiševa lahko samo UAU!..nora mešanica sipin, modrega Pacifika, fosilnih školjk, ptičev, vetra..zdej sva nazaj v Paracasu in greva kmalu preveriti, če topla voda danes mogoče je, zvečer pa na tečaj salse in na happy hour…kako sploščene noge bova imela sledi v naslednjem reportu:)
local time: 16:07
lp, J&T
Čez Atlantik in še naprej…
Odštevava zadnje dneve, ko bova prvič preletela mogočni Atlantik. Z evropskim postankom v Rimu in južnoameriškim postankom v Venezueli, bova po dobrih šestnajstih urah letenja prispela v perujsko prestolnico Limo :) Pustolovščina se tako lahko prične… Sveže informacije s terena ekskluzivno za vas samo na tem blogu! Komentarji seveda niso prepovedani! ;)
Zadnji komentarji