Na podlagi ankete Statističnega urada Republike Slovenije o turističnih potovanjih domačega prebivalstva, je v letu 2005 na daljše zasebno potovanje (vsaj 5 dni) odšlo 1.014.000 Slovencev, kar predstavlja 59.1% vsega prebivalstva. 12.2% zasebnih potovanj je bilo organiziranih s pomočjo potovalnih agencij, 87.8% pa brez njihove pomoči. 20.4% turistov je potovalo/počitnikovalo samo v Sloveniji, 79.6% pa tudi/samo v tujini! Večina zasebnih potovanj v tujini je obsegala predvsem Evropo (96.8%), sledijo Afrika (1.6%), Bližnji Vzhod (0.7%) in Azija (0.3%). Delež zadnjih treh se iz leta v leto povečuje, pri tem pa se moramo zavedati, da za vstop v veliko izmed tujih držav potrebujemo uradno dovoljenje -- VIZUM!
* * *
Vizum ali latinsko carta visa (‘dokument, ki ga je nujno potrebno videti’) je dokument izdan s strani države in dovoljuje posamezniku vstop v to državo. Podaja časovno omejitev bivanja v državi, kot tudi namen obiska. Vizum je ponavadi prilepljen oz. odtisnjen v potni list, včasih ga izdajo tudi na individualnem listu papirja (npr. e-vizum). Obstojijo številne vrste vizumov, med katerimi so najpomembnejši tranzitni vizum, turistični vizum, delovni vizum, študijski vizum in diplomatski vizum.
Za vizum lahko zaprosite na diplomatsko-konzularnem predstavništvu države v katero želite vstopiti. V kolikor teh predstavništev v Sloveniji ni, lahko za vizum zaprosite na meji (ponekod to ni mogoče!) ali na predstavništvih v tujini, ki so jurisdikcijsko pristojna za Slovenijo. Npr. v Sloveniji ni ambasade Sirije, zato Slovenci za vizum lahko zaprosimo ali na sirijskem veleposlaništvu na Dunaju ali na meji s Sirijo (kopenski mejni prehod, letališča).
V kolikor niste popolnoma prepričani, da boste vizum dobili na mejnem prehodu, vam raje priporočam, da si vizum uredite še pred potovanjem. Slovencem se le redko zgodi, da prošnjo za turistični vizum zavrnejo, vendar če že, bo problem veliko manjši, če se vam to zgodi še pred odhodom, kot pa na kraju samem. Si predstavljate, da ste prileteli v Namibijo, potem pa vam na meji bodisi zaradi upravičenih bodisi neupravičenih razlogov, ne izdajo vizuma!
Prvi pogoj za uspešno odobritev vize je veljavni potni list. V večini primerov, države zahtevajo veljavnost potnega lista vsaj še 6 mesecev od zaključka potovanja. Poleg izpolnjenega obrazca in novejše slike, boste morali za vizum tudi plačati. Cena je odvisna od tipa vizuma, števila dni veljavnosti, števila vstopov v državo (enkratni vstop-’single entry’, večkratni vstop-’multiple entries’), kot tudi ambasade, kjer vam bodo vizum izdali. Dodatni pogoji za odobritev vizuma so lahko tudi:
- potrdilo o opravljenem cepljenju proti rumeni mrzlici;
- potrdilo o zadostnem finančnem stanju na vašem bančnem računu;
- fotokopija povratne letalske karte;
- garantno pismo;
- zdravniško spričevalo;
V kolikor si boste morali vizum priskrbeti na veleposlaništvu v tujini, so vam na voljo 4 možnosti:
- Po vizum na pristojno veleposlaništvo/konzulat v tujini se lahko odpravite sami. Pri tem morate upoštevati, da le nekatera veleposlaništva izdajo vizum še istega dne, ko zanj zaprosite. Velikokrat se postopek odobritve vleče od nekaj dni pa celo do nekaj tednov.
- Vizum vam lahko priskrbijo turistične agencije (npr. Kompas). Poleg vize boste morali plačati tudi uslugo posredovanja agencije in stroške pošiljanja preko ene izmed door-to-door služb.
- Po forumih pogosto beremo, da veleposlaništva turistom izdajo vizum, brez da bi se ti osebno oglasili pri njih. Po pošti se veleposlaništvu pošlje zahtevane dokumente (običajno so to potni list, izpolnjen obrazec in slika) in denar za plačilo vizuma. Enako vam veleposlaništvo po pošti vrne potni list z vizumom. Toda POZOR! Ker je potni list osebni dokument, je edina varna pot takega pošiljanja preko t.i. door-to-door služb (npr. TNT). Veliko popotnikov pošilja potne liste z navadno pošto, kar pa osebno ne priporočam.
- Zadnja in ena najnovejših možnosti pridobitve vizuma, je t.i. e-vizum. Za vizum zaprosite preko interneta: izpolnite on-line obrazec, naložite svojo sliko, plačate s kreditno kartico in vizum vam v nekaj dneh pošljejo na vaš email. E-vizum si stiskate in že ste pripravljeni za pot. Med državami, katere že imajo sistem t.i. e-vizuma, naj omenim Kambodžo in Armenijo.
Od vseh 194 neodvisnih držav na svetu, lahko slovenski državljani brez vizuma obiščemo 98 izmed njih*. To so:
Albanija, Andora, Argentina, Aruba, Avstrija, Barbados, Belize, Belgija, Bolgarija, Bolivija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Brunej, Ciper, Cookovi otoki, Češka, Čile, Danska, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, El Salvador, Estonija, Fiji, Finska, Francoska Guyana, Francija, Francoska Polinezija, Gibraltar, Gruzija, Guadalupa, Gvatemala, Haiti, Hongkong, Honduras, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Kolumbija, Koreja, Kostarika, Latvija, Litva, Liechtenstein, Luksemburg, Macao, Madžarska, Makedonija, Maldivi, Malezija, Malta, Maroko, Martinique, Mavricius, Mayotte, Mehika, Moldavija, Monako, Nemčija, Nikaragva, Nizozemska, Nizozemski Antili, Norveška, Nova Kaledonija, Nova Zelandija, Panama, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Reunion, Saint-Pierre Et Miquelon, Samoa, San Marino, Sejšelski otoki, Slovaška, Singapur, Srbija, Črna gora, Sri Lanka, St. Lucia, Španija, Švica, Švedska, Terres Australes Et Antartiques Francaises, Trinidad in Tobago, Tunizija, Ukrajina, Urugvaj, Vatikan, Venezuela, Wallis et Futuna, Združene države Amerike, Združeno Kraljestvo.
*dolžina bivanje brez vizuma se med posameznimi državami razlikuje, večinoma pa ne presega 90 dni (lahko tudi samo 14 oz 30 dni!)
Med evropskimi državami potrebujemo vizum le še za Rusijo, Belorusijo in Turčijo. Popularne destinacije med slovenskimi popotniki, kjer prav tako potrebujemo vizum, so predvsem Burma, Egipt, Indija, Jordanija, Kambodža, Kitajska, Kuba, Nepal, Tajska in Vietnam.
In za katere države Slovenci še potrebujemo vizum? Kje zanj lahko zaprosimo? Kje so njihova najbližja veleposlaništva? Odgovore na ta vprašanja si lahko poiščete na straneh Ministrstva za zunanje zadeve. Pod rubriko ‘diplomatska konzularna predstavništva’ so za vsako svetovno državo podane informacije o vizumu, pristojnem veleposlaništvu in najbližjem slovenskem predstavništvu.
Zanimive informacije najdete tudi na straneh Ministrstva za javno upravo. Med drugimi tudi to, kaj diplomatsko predstavništvo ali konzulat v tujini lahko stori za vas in česa ne:
Diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije lahko med drugim izda začasni potni list za vrnitev v Republiko Slovenijo; posreduje pri pridobitvi denarnih sredstev za vrnitev v Republiko Slovenijo; vzpostavi stik z vami, če so vas priprli ali zaprli, če tako želite, ter, ob vašem soglasju, obvesti vaše sorodnike oz. prijatelje o vaši situaciji; posreduje obvestilo sorodnikom oz. prijateljem v primeru nesreče ali smrti; pomaga vzpostaviti stik z odvetniki, prevajalci, zdravstveno in pogrebno službo; pomaga pri urejanju upravnih zadev, katerih postopki potekajo v Republiki Sloveniji; pomaga pri urejanju zapuščinskih zadev; overi podpise, prevode, potrdila; in pomaga pri ureditvi digitalnega potrdila za fizične in poslovne subjekte. (vir:e-uprava)
Diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije za vas ne more:
- Izposlovati izpustitev iz pripora oz. zapora!
- Plačati varščine, zastopati pred sodiščem ali preiskovati kazniva dejanja!
- Preprečiti lokalnim oblastem, da vas po prestani zaporni kazni, prisilno vrnejo/deportirajo v Republiko Slovenijo!
- Priskrbeti boljšo ali hitrejšo obravnavo v bolnici ali zaporu!
- Plačati stroške zdravljenja, namestitve, odvetniških ter drugih uslug!
- Pomagati vstopiti v državo!
- Priskrbeti priporočilnih pisem ali drugih potrdil za namen pridobitve vizumov!
- Rezervirati hotelov ali drugih namestitev!
- Priskrbeti dela ali dovoljenja za bivanje! (vir:e-uprava)
* * *
Viri: Statistični urad Republike Slovenije, wikipedia, Ministrsvto za javno upravo-e-uprava, passportsandvisas.com, traveldocs.com , Ministrstvo za zunanje zadeve
