Hue
Čauč..dons bom pa bol kratka, ker se res ni velik dogajal..okej edin 100km premik prot severu v Hue..zjutrej se je spet vse začel z dežjem seveda..se prav pakiranje, basanje ruzakov na bus..ja čist tko mimgrede-jernej je dons tehtal ruzak..5 kil več ma k na začetku..okej, da ne omenjam tega, da sm sama mogla nabavt še en ruzak..ja, bomo mel spominkov za domov.ja..hehe..uglavnem..na poti v Hue smo se ustavl pri enih marmornih gorah (Mable mountains uradno), kjer smo clo mel 20 minut časa, da smo šli z busa pa nazaj gor počas..kej več se ni dal vidt..kr mal škoda..okol enih smo pršli v Hue..tko da sva mela nekej časa, da si mal pogledava mest na hitrco,pa rezervirava karte-ker jutr SE GRE SPET NA MOTOR!!! in sicer greva pogledat par stvari v okolici mesta..100 km stran v demiltirizirano cono, kjer so se med vietnamsko vojno baje dogajale najhujše zadeve, poj greva do podzemnih tunelov, kjer so si ljudje najdl zatočišče prav tko med vojno..pa seveda se bo najdl še nekej drugih zadev (vse podobnosti seveda jutr)….sliš se kr fajn..zdej sam še molva za lep vreme, da naju ne bo spet namakal..k jernej že prav da ratuje tečn, zarad tegale dežja tko da..se mi nč dobrga ne obeta, če bo šlo tko naprej..
ekola..that’s it for today..se slišmo jutr…
lp, T&J
(local time: 20:10)
I’m shopping in the rain…tralala
No kot že veste sva včeraj z nočnim busom prispela v Hoi An, luštno ‘obrečno mestece’ ki je btw pod Unescovo zaščito…včasih je melo pomembno vlogo v svetovni pomorski zgodovini, tko da so hiške tu nekoč služile za skladišča tovora in bivališča mornarjem…uglavnem, danes poleg arhitekture Hoi An slovi predvsem po oblekah…tu je več kot 600 trgovinic, kjer ti po meri naredijo karkoli ti srce poželi ..no in ker naju je prvi dan pričakalo nekak zlo neprijazno deževno vreme, nama ni preostal druzga, kt da sva vrgla nase vetrovko, raincoverje na rukzake in v svet shoppinga !!…ja kr kmal sva se znajdla v eni od prej omenjenih trgovinic…so naju posedli na stolčke med kupom tkanin…in vsakemu debel katalog angleške mode 2006 v roke (…k je mel pomoje prek 1500 strani…hehe)…tko sva pol izbirala med hlačami, srajcami, jaknami, krili, oblekcami itd…pa materijal & barvo…so naju premerl od pet do glave..in tko sva skakala po lužah od trgovince do trgovince …vmes sva si prvoščla še en kratek počitek v hotelu pa na kosilo in popoldne sva že mela pomerjanje kreacij…hehe…število kosov nabavljenih oblek/čevljev je tajna , lohka sam rečem, da bova mela zdj mal težje rukzake…no tamara je clo nabavla enga dodatnega !
…nov dan in nič kaj boljše vreme..no vsaj deževati je začasno nehalo; jest sm se včeri odloču, da šibam pogledat svetišče My Son (beri: ‘mi san’ = lep hrib..in ne angleška verzija ‘moj sin’ )…tamara je pa splanirala obisk še par trgovinic in bicikliranje do bližnje obale; mene je zjutri bus pobral pred hotelom in tko smo jo mahnil na 45km dolgo pot do My Son-a…torej kaj nej vam povem o svetišču…zgradilo naj bi ga ljudstvo Champa in je zlo podobno pomanjšani verziji Angkorja…templji so bli več kot 500 let skriti v džungli, tko da je narava že nardila svoje in razen nekaj glavnih stavb, več od kupa opek ni za videt; ker pa je plac pod Unescovim varstvom se sem zgrinja preko 1000 turistov na dan ! Zarad slabega vremena mi je blo mal prizaneseno in več kot 6 avtobusov danes ni blo tam. Vmes je presenetla še ena plohca, sam zdej smo že kr počas navajeni (suha doba in tko) In pol back z busom v Hoi An…še na kratko potepanje po mestu, tko da sm poslikal mal fotk za blog aneee…par templjev, fasade hišk, dogajanje na ulci itd…res luštno!!!
Jutri šibava naprej na sever…v 140km oddaljen Hue; v agenciji sva vidla da vožnja traja 5ur, sam zna bit, da bomo mel še kšne turistične postanke (zajtrk, malca, južna itd…hehe)..o tem pa seveda ekskluzivno za vas v naslednjem javljanju Tamara !
LP v zimsko domovino in pridno kidajte sneg!!!!
T&J
Easyriding has ended, heavy rain has started
Evo po kratkmu premoru se spet mal oglašava..nazadnje sva napisala, da se odpravlava na long and winding road z dvema easyriderjema..in ekola zadeva je uspela na polno…torej..po super ogledu okolice Dalata z Ly-jem in Renejem sva se odločla, da se z njima odpraviva tud na 220km dolgo pot z Dalata v Nha Trang, od koder bi potem nadaljevala pot naprej v Hoi An..seveda nama najprej tud na misel ni pršlo, da bi res reskirala vsak 100 dolarjev za dvodenevno vožnjo (če upoštevamo, da bi naju bus z Dalata v Nha Trang pršou ene 6 dolarjev pa 4krat manj cajta) aaaaampak neki naju je pičl in sva rekla zakaj pa ne..sploh pa sta nama “easyriderja”oblubljala vožnjo po res super cesti skoz centralno visokogorje Vietnama (se prav super razgledi, fajn fotke, džungla, možnost vidt tigre..)… uglavnem kdo bi se loh uprl… po eni strani sva tud vedla,da bova ogromn zvedla na poti in da definitivno vožnja z busom sploh ni primerljiva…tako da..sledilo je jutranje pakiranje najinih huge ruzakov v ogromne polivinilaste vreče, poj vse to spravt na motor… k nama ni blo jasn ko se bo to izvedl, ampak se vid da mata prakso:D… tko da smo se napokal, nataknli čelade, pelal do pekarne po celodnevno zalogo hrane..pol pa akcija!…
…najprej smo si pogledal še par turističnih zadev v okolici Dalata, potem pa se je začela taprava offroad scena.. en čs smo se vozil po cesti, k je odprta šele dva mesca, tko da je blo mal prašno, mal je blo treba z motorja da smo sploh kam pršli.. uglavnem adrenalin je šopal.. najprej smo se vozil skoz en luštkan borov gozd.. se mal sprehajal, da smo prekrvavil zadnjice, mel postanke za slikanje vsakih 5 minut, če je blo treba (ja, najna šoferja sta si mogla prvoščt cigaretko ja)..na poti se je dogajal ogromn..vidl smo manjšine, ki baje vidjo 4 bele ljudi v celmu letu(to mal dvomva no), vidl nasade kave… in tko smo se počaaas dvigal …in pršli do nadmorske višine okol 2000m… tukej se je pa začela žurka… postal je temno…Rene je reku: “Just a little rain..i have raincoats.” ja super..mokri poj ne bomo… no in najprej nas na enem prelazu presenet megla..ratal je mrzlo..ampak džungla okol je bla tko fajn, da je človk nekak pozabu na vseskupej..pol smo se počas zacel spuščat v dolino… se ustavmo nek na sred hriba za kosilo in se ulije dež kr se more… tko da se je en od šoferjev znajdu in smo šli pojest kosilo kr v en rov pr cesti (beri odvodni kanal za vodo pomoje), kjer so ravn gradil cesto…no pol smo tm čičal ene pol urce…jedl lubenico, ribe s konzerve, sendviče..pol je pa kazal na bolje tko da smo se počas odpravl naprej..tko smo pršli do nasada manioka..tm sm se js, k sva lezla do enih otrok, zložila v en grmovje..tko da..smo bli umazani ja..stanje mojih cunj je pa tud dokumentirano..ja pol se je pa dejansko začela rainy season tud za naju..kr naenkrat se je tko ulil dež, da smo bli mokri v momentu..tko da smo se ustavl v enem luštnem družinskem “barčku” pr cesti…tm smo btw pil najboljšo kavo ever!!k je dž kao mal nehou (notreally) smo šli počas naprej..pogledal še eno delavnco kjer so delal pohištvo pol pa se počas zasidral v enem motelčku..tm je se je pol ožemal cunje, napenjal štrike po sobi, da se je loh sploh kej posušil..in upal, da dež neha do naslednga dneva, k na motorju pa postane mal mraz, če si vs namočen..in ja!
Nasledn dan smo se zbudil v lep sončn dan… tko da spet na motor pa na juriš..ob poti smo spet gledal nasade res česarkol se spomnš:tobaka, jajčevcev, lubenic, sladkornega trsa, banan, kave, riža..pogledal smo spet par domačih obrti… pol je sledila pavzica za kosilo..pa še 50 km vožnje po eni luštkani obalni cesti do Nha Tranga… tm sva si nabavla karte za nočni avtobus do Hoi An-a… ker sva imela še kr nekej časa, sva šla še mal po mestu, na obali mal kartala, šla na pico, pol pa zvečer ob sedmih šibala na bus..in tako sva po 12 urni vožnji, pršla do 504 km oddaljenga Hoi An-a…
Easyriding
Hey!
Torej kot je Tamara včeri omenla, sva ‘pristala’ v Dalatu, mestecu v osrednem višavju Vietnama…narava tu je super; grički porasli z borovci, med njimi pa neskončna terasasta polja kave, zelenjave (beri: korenje, zelje, koleraba, pesa, soja, čebula, paradižnik, solata…), sadja (jagode&robide);;…klima tu je prav prijetna, večeri so že kar hladni…domači turisti //ki jih je btw tu zareeees ful// hodijo zaviti tudi v kape, šale in vetrovke…;
….zdej pa pejmo k današnjemu dnevu: že včeraj sta naju na ulci dobla 2 motorista…t.i.’easyriderja’..ti so znani po tem, da te lahko furajo vse povprek Vietnama, tud po več dni…in so poleg tega super vir informacij in dobra družba obenem ….vsak od njih tud nosi knjižico kjer ma napisane pohvale, zahvale in priporočila turistev, ki jih je že fural….no in midva sva se pač odločla, da narediva en kratek dnevni izletek po okolici Dalata..seveda z easyrider’jema…tko sta naju Rene in Ly zjutraj pobrala pred hotelom in pot pod noge…al nej raj rečem: gremo nabirat kilometre ;
…in tko smo se z vetrom v laseh furali po gričkih gor in dol z vmesnimi postanki: ne vem če se bom spomnu vseh, ker jih je blo res fuuul..tili so bli pa bistveni: smo si pogledal rastlinjak kjer gojijo rožice (vrtnice, gerbare, nageljče…), nasad kave…ravno sedaj čudovito cveti z belimi cvetki, vonj podoben jasminu pa se širi daleč naokoli…; domača pridelava riževih rezanceh (v postopek se ne bi spuščal, da ne prezakompliciram zadevo ), pa gojenje t.i. ‘black mashroom’ in izdelava bambusovih pladnjev…moj osebni highlite je bla pa domačija kjer so gojil sviloprejke…iiiin pol smo si ogledal tud tovarno kjer pridelujejo svilo iz kokonov teh žužkov…uglavno čist hudooo ; ne smem pozabit enga čudovitga slapu kjer smo se peš spustil šisto pod in za slap…v vročini je čist prijalo..hehe; nekje vmes smo se vstavli tud v eni domači restavraciji, če temu sploh tko lohka rečem…in si vsi 4je privoščli Com Pho (beri: juho z riževimi rezanci)…to je bla čist pristna domača izkušnja…sem omenil že domačo kovačijo?
…pa nazadnje še t.i. crazy house…en tak mal bl odštekan hotel ene vietnamske arhitektke…pa biu je še en tempel podoben lunaparku (Tamara že ve o čem govorim..hihi) in še eden s ‘happy budda’…ma tolk je blo tega, da še sam počasi urejam spomine v glavi ; noooo in ker sva bla nad najinima vozačema totalno navdušena, sva se pustila celo prepričat in spremenit najine plane, tko da sva jih najela za 2 dnevno vožnjo nazaj do obale (do Nha Trang-a); obljubljata čudovito vožnjo skozi slikovito višavje, čist po neobljudenih poteh, stran od civilizacije…sva že čist navdušena in komi čakava, da jutri zjutraj ponovno ‘zajahamo’ motorje in pičimo dogodivščinam nasproti…ker pa nimava pojma kje bomo jutri prespali (to je v rokah najinih vozačev) in ker pozneje nameravava vzeti nočni vlak/bus v Hoi An, se vam naslednjič oglasiva od tam!
…do takrat pa bodte fajn in LP iz Dalata!
T&J
(local time: 22:05)
Puščava v Vietnamu…težko verjet ma je res
Hej,hej..spet je čs, da mal updejtamo blog(ijoj ka sva midva pridna)..kot sva napisala, sva bla zdej en čs spet na obali..ker pa seveda včer nisva mogla cel dan poležavat (ker na potovanje se gre zato, da se tud kej vid ane), sva si rezervirala en trip z jeepom okrog mesteca Muine(20$ naju je omenjena stvar stala)..ker pa sva se odločla, da greva tja šele popoldne-da bi ujela sončni zahod pa tko-sva mela zjutrej še krneki časa za izkoristt..tko da sva se odločla, da dvigneva zadnjici že bol zgodej..plan je bil tak:jernej gre slikat, js pa kao mal probat joggat po plažci..tko una Kalifornija scena z musko pa tko ija kao..hehe..k sm pršla vn mi je tko zakuhal (pa sedm je bla ura), da sm se po 5ih minutah kr lepo ustavla pa lepo na izi šla za jernejem..mnja pol je sledil tko mal daljši sprehodk po obali…mal sva školke nabirala, mrtve podgane gledala na obali, jernej je seveda slikal..pol je seveda sledil krepčilen zajtrk..poool pa še mal namakanja pa nabiranja barve na plažici..(js sm kooončn dobla šanso sprobat tko zlo priporočeno masažo..oooh good times)…
…ja pol so naju počas pršli pobrat za na izletk..tko da sva se z enim luštkanim jeepom pelala gledat: en izvirčk, pa strugo k se je oblikvala skoz peščenjak, pol eno luštkano ribiško vasico, belo sipino, rdeč kanjon in seveda za piko na i se..rdečo sipino(pomoje bodo slikce najbolš povedale kok je blo to res lepo, sam ker mi USB dons nekej spet ni delou bo jutr spet malvečja porcija za nazaj)..da se najdejo sipine sred Vietnama si tud neb nikol mislla..ja po sončnmu zahodu so naju zapeljal do bungalovčka..pol pa itaq spet večerja, rezervacija kart za Dalat (kamor sva pršla dons)..je bla pa scena včer ja..zmankal je elektrike zvečer..tko da so res po celi ulci tm okol naju sam generatorji šibal 100na uro..sam da majo oni štrom za tv pa je situacija rešena..
dons sva pa pršla popoldne v Dalat, mesto že bol v hribovitmu delu Vietnama, okol 1500m nadmorske višine..tko da..temperaturca je že malbolj fajn..mava kovtre v sob..pa btw js sm ga že rabila k me je zahladil popoldne..jutr greva spet z dvema prijetnima ostarelima možakarjema z motorjem mal tukej po okolici..slikce sta mela ful hude,tko da drživa pesti, da bo jutr zažigal.. kaj se bo dogajal pa itaq poročava.. till tomorrow….
b-bye, T&J
(local time: 21:38)
Zadnji komentarji