Evo po kratkmu premoru se spet mal oglašava..nazadnje sva napisala, da se odpravlava na long and winding road z dvema easyriderjema..in ekola zadeva je uspela na polno…torej..po super ogledu okolice Dalata z Ly-jem in Renejem sva se odločla, da se z njima odpraviva tud na 220km dolgo pot z Dalata v Nha Trang, od koder bi potem nadaljevala pot naprej v Hoi An..seveda nama najprej tud na misel ni pršlo, da bi res reskirala vsak 100 dolarjev za dvodenevno vožnjo (če upoštevamo, da bi naju bus z Dalata v Nha Trang pršou ene 6 dolarjev pa 4krat manj cajta) aaaaampak neki naju je pičl in sva rekla zakaj pa ne..sploh pa sta nama “easyriderja”oblubljala vožnjo po res super cesti skoz centralno visokogorje Vietnama (se prav super razgledi, fajn fotke, džungla, možnost vidt tigre..)… uglavnem kdo bi se loh uprl… po eni strani sva tud vedla,da bova ogromn zvedla na poti in da definitivno vožnja z busom sploh ni primerljiva…tako da..sledilo je jutranje pakiranje najinih huge ruzakov v ogromne polivinilaste vreče, poj vse to spravt na motor… k nama ni blo jasn ko se bo to izvedl, ampak se vid da mata prakso:D… tko da smo se napokal, nataknli čelade, pelal do pekarne po celodnevno zalogo hrane..pol pa akcija!…
…najprej smo si pogledal še par turističnih zadev v okolici Dalata, potem pa se je začela taprava offroad scena.. en čs smo se vozil po cesti, k je odprta šele dva mesca, tko da je blo mal prašno, mal je blo treba z motorja da smo sploh kam pršli.. uglavnem adrenalin je šopal.. najprej smo se vozil skoz en luštkan borov gozd.. se mal sprehajal, da smo prekrvavil zadnjice, mel postanke za slikanje vsakih 5 minut, če je blo treba (ja, najna šoferja sta si mogla prvoščt cigaretko ja)..na poti se je dogajal ogromn..vidl smo manjšine, ki baje vidjo 4 bele ljudi v celmu letu(to mal dvomva no), vidl nasade kave… in tko smo se počaaas dvigal …in pršli do nadmorske višine okol 2000m… tukej se je pa začela žurka… postal je temno…Rene je reku: “Just a little rain..i have raincoats.” ja super..mokri poj ne bomo… no in najprej nas na enem prelazu presenet megla..ratal je mrzlo..ampak džungla okol je bla tko fajn, da je človk nekak pozabu na vseskupej..pol smo se počas zacel spuščat v dolino… se ustavmo nek na sred hriba za kosilo in se ulije dež kr se more… tko da se je en od šoferjev znajdu in smo šli pojest kosilo kr v en rov pr cesti (beri odvodni kanal za vodo pomoje), kjer so ravn gradil cesto…no pol smo tm čičal ene pol urce…jedl lubenico, ribe s konzerve, sendviče..pol je pa kazal na bolje tko da smo se počas odpravl naprej..tko smo pršli do nasada manioka..tm sm se js, k sva lezla do enih otrok, zložila v en grmovje..tko da..smo bli umazani ja..stanje mojih cunj je pa tud dokumentirano..ja pol se je pa dejansko začela rainy season tud za naju..kr naenkrat se je tko ulil dež, da smo bli mokri v momentu..tko da smo se ustavl v enem luštnem družinskem “barčku” pr cesti…tm smo btw pil najboljšo kavo ever!!k je dž kao mal nehou (notreally) smo šli počas naprej..pogledal še eno delavnco kjer so delal pohištvo pol pa se počas zasidral v enem motelčku..tm je se je pol ožemal cunje, napenjal štrike po sobi, da se je loh sploh kej posušil..in upal, da dež neha do naslednga dneva, k na motorju pa postane mal mraz, če si vs namočen..in ja!
Nasledn dan smo se zbudil v lep sončn dan… tko da spet na motor pa na juriš..ob poti smo spet gledal nasade res česarkol se spomnš:tobaka, jajčevcev, lubenic, sladkornega trsa, banan, kave, riža..pogledal smo spet par domačih obrti… pol je sledila pavzica za kosilo..pa še 50 km vožnje po eni luštkani obalni cesti do Nha Tranga… tm sva si nabavla karte za nočni avtobus do Hoi An-a… ker sva imela še kr nekej časa, sva šla še mal po mestu, na obali mal kartala, šla na pico, pol pa zvečer ob sedmih šibala na bus..in tako sva po 12 urni vožnji, pršla do 504 km oddaljenga Hoi An-a…
