52TRi (19/52)

Posted by Jernej on May 17, 2012 in 52TRi | 1 comment

»Po napornem klikanju le uspem identificirati pisane osumljence z domačega planinskega travnika. Od prvega do tretjega si sledijo: dolgocvetni jeglič (Primula halleri),  čopasta grebenuša (Polygala comosa) ter pikastocvetna kukavica (Neotinea ustulata).«

Hačapuri – s sirom polnjeni gruzijski kruhek

Posted by Jernej on May 12, 2012 in Blog, TripKulinarika | 0 comments

ČAS PRIPRAVE:	60 min
ZAHTEVNOST:

Nadevani kruhek po imenu hačapuri prihaja iz Gruzije. Najbolj razširjena različica je okrogle oblike in polnjena s sulugunijem, tradicionalnim gruzijskim sirom. Hačapuri je odličen topel, mlačen ali hladen, kot malica za na pot ali glavna jed v kombinaciji z osvežilno gruzijsko solato z orehovim prelivom. Lačni?

Sestavine za 6 hačapurijev:

• 300g moke
• 360g jogurta (2 lončka po 180g)
• ½ čajne žličke pecilnega praška
• ½ čajne žličke soli
• 80g mocarele (za najboljši okus uporabite bivoljo mocarelo!)
• 40g fete
• 1 jajce

Priprava: Iz moke, soli, pecilnega praška in 270g jogurta (enega in pol lončka) zamesite testo. Gnetite ga 5-10 minut, da postane prožno. Naj vas ne zmoti, če bo testo nekoliko bolj lepljivo, kot klasično testo za kruh. Pustite ga počivati 15-20 minut. Medtem v drugi posodi zmešajte mocarelo, ki ste jo pred tem na grobo naribali, zdrobljeno feto, 90g jogurta (preostalega ½ lončka) ter jajce.

Testo razdelite na 6 enakih kroglic. Vsako kroglico najprej povaljajte v moki ter jo nato na dobro pomoknani površini razvaljajte v krog premera 15-20 cm. Na sredino kroga položite 2 žlici nadeva, potem pa ga zaprite v obliko mošnjička. Da med pečenjem nadev ne bo iztekal, zgornji del mošnjička odščipnite in na ta način spojite stranice. Mošnjiček obrnite na glavo in ga narahlo sploščite v okrogel kruhek debeline 1 cm. Kruhke pecite 30-40 minut na 180°C.

DOBER TEK! - გაამოთ!

Volotea – nova nizkocenovna ptica na evropskem nebu

Posted by Jernej on May 9, 2012 in Blog, TripNasveti | 1 comment

Ustanovitelja španskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Vueling sta v preteklem letu ustanovila novo letalsko družbo po imenu VOLOTEA. Slednja je komercialne polete začela izvajati pretekli teden in sicer s krstnim poletom z letališča Marco Polo v Benetkah. Njihovo floto sestavljajo izključno 125-sedežna letala Boeing 717, po prvih napovedih pa bodo v poletnem urniku povezali kar 52 evropskih mest! Z nam najbližjega “Volotea” letališča v Trstu bodo leteli le v Palermo, bo pa precej več destinacij na voljo z letališča Marco Polo v Benetkah in sicer Malaga, Porto, Alicante, Bilbao, Bordeaux, Krakow, Santiago de Compostela, Thessaloniki, Split, Valencia, Lampedusa, Alghero, Krf, Mykonos, Santorini, Kos, Kreta in Rodos.

Cene vozovnic se v povprečju gibljejo med 40-80€ (ena smer/brez letaliških pristojbin), če pa ste fleksibilni z datumi in imate hitre prste pri rezervaciji, pa lahko za nekatere destinacije še ujamete promocijske cene po 9€. Kaj pa prtljaga? V letalsko vozovnico je vključena osebna prtljaga v velikosti 55x40x20cm (do 10kg), za doplačilo 15€/kos/let pa boste lahko oddali še kovček z maksimalno težo 23kg.

Za več informacij odklikajte na uradno stran letalskega prevoznika.

Tobacco Caye – Punta Gorda [Belize]

Posted by Jernej on May 7, 2012 in Blog, Gvatemala&Belize, TripBeležke | 2 comments

DANGRIGA > TOBACCO CAYE

Dangrige na turističnem zemljevidu Belizeja ne boste našli. Nekoč drugo največje mesto v državi, danes žalostno propada. Namestitve bi lahko prešteli na prste, pravih restavracij pa skorajda ni. Zakaj torej obiskati Dangrigo? Mesto ponuja edinstveno priložnost, da se spoznate s kulturo Garifuna črncev. Gre za etnično skupino potomcev brodolomcev afriških sužnjev ter domorodcev karibskih otokov. Poleg Belizeja, kjer jih živi največ, jih boste nekaj našli še v Gvatemali, Nikaragvi in Hondurasu. Njihov zaščitni znak je glasbena zvrst punta rock, kateri melodijo narekujejo udarni ritmih afriških bobnov. Če je čez dan Dangriga zaspana, skorajda opuščena, jo na večer ritmi bobnov prebudijo v dolgo plesno noč!

Redki turisti, ki vseeno zaidejo v Dangrigo, mesto izkoristijo predvsem kot izhodišče za obisk otočkov (t.i. cayev) južnega dela Belizejskega koralnega grebena. V želji po snorklanju tudi mene zanese tja. Tobacco Caye ni večji od nogometnega igrišča. Lahko bi ga opisali kot velik kup belega peska sredi oceana, poraslega s palmami in natrpanega z lesenimi bungalovi, kjer lahko prenočite. Sposodim si masko in plavutke, zabredem v kristalno čisto vodo in popoldne preživim na bližnjem koralnem grebenu. Priceless!

PUNTA GORDA

Po štirih urah čakanja končno ulovim avtobus protu jugu. Punta Gorda, najjužnejše mesto v Belizeju, je tistega nedeljskega popoldneva kot mesto duhov. Ob hladnem pivu skujem načrte za prihajajoče dni. Predzadnji dan Belizeja obiščem Lubaantun, enega redkih kompleksov Majevskih templjev, kjer pri gradnji niso uporabili malte. Tropski gozd, ki se je razrasel preko templjev, je slednje tekom zgodovine “preoblikoval” v velike kupe kamnitih zidakov. Naslednje jutro Belizeju pomaham v slovo. Z divjo vožnjo preko velikanskih valov zaliva Honduras se vrnem nazaj v Gvatemalo.

Caye Caulker-San Ignacio [Belize]

Posted by Jernej on May 5, 2012 in Blog, Gvatemala&Belize, TripBeležke | 0 comments

CAYE CAULKER

Hladno in deževno vreme me iz gvatemalske province Peten prežene v sosednji Belize. V želji po tropski vročini, izležavanju na plaži, potapljanju in morski hrani, se v Belize Cityu takoj vkrcam na vodi taxi; destinacija Caye Caulker. Gre za enega izmed številnih peščenih otočkov, ki so se izoblikovali na t.i. Belizejskem koralnem grebenu, menda drugem najdaljšem koralnem grebenu na svetu. Caye Caulker naj bi v sredini 19. stoletja najprej poselili mestici z Yukatana, njegov sloves turkiznega morja, palm in ležernem življenju pa naj bi v 70ih letih 20. stoletja v svet ponesli hipiji.

Raj v malem za 5 dni postane tudi moj dom. Čudoviti podmorski svet koral in tropskih rib, peščene ulice, po katerih zjutraj kar bosonog odhitiš na kavo in svež cimetov zavitek k mami Glendi, ritmi reggaeja in hladno pivo Belikin, jastogi na žaru, in še bi lahko našteval! A naj govorijo slike…

SAN IGNACIO

Z morja se vrnem nazaj v notranjost Belizeja, kjer se za nekaj dni namestim v obmejnem mestecu San Ignacio. Že prvo popoldne obiščem Cahal Pech, skupino s tropskim gozdom poraščenih majevskih templejev na vzpetini tik ob mestu. Naslednji dan se spustim v jamo Actun Tunichil Muknal, poznano tudi kot ATM. Opremljeni s svetilkami in kopalkami po reki zabredemo globoko v podzemlje Belizeja. Eno za drugo odkrivamo dvorane, kjer so starodavni Maji opravljali obredne daritve bogovom. Temu pričajo v apnenec ujeta lončevina in okostja žrtvovanih nesrečnikov. Nov dan prinese novo avanturo. Odpravim se 40km južneje, kjer se globoko v neprehodnem tropskem gozdu skriva Caracol – največje majevsko arheološko najdišče v Belizeju.

Čudovito vreme, neverjetna narava, prijazni ljudje in sproščeno vzdušje me prepričajo, da v Belizeju ostanem dlje, kot načrtovano. Preko glavnega mesta Belmopan se vrnem nazaj na karibsko obalo…