Xiaolongbao: šanghajski jušni cmočki

Posted by Jernej on Dec 3, 2011 in Blog, TripKulinarika | 0 comments

ČAS PRIPRAVE:	2 ure (+predpriprava jušnih žele kock)
ZAHTEVNOST:

Šanghajski jušni cmočki so svoje ime dobili po bambusovem parilniku v katerem jih praviloma pripravljamo. Xiaolong v direktnem prevodu namreč pomeni »majhna košara za kuhanje nad paro«. Tradicionalni in najbolj razširjeni nadev sestavljajo svinjina, rakovo meso in ikre, pri tem pa ne sme manjkati t.i. aspik -- želirana juha, ki se pri kuhanju stopi. Na Kitajskem je xiaolongbao priljubljen predvsem kot hitra malica ali prigrizek, ki ga postrežejo z omako iz riževega kisa.

Sestavine za pripravo jušnih žele kock:

• 2 piščančji perutnički
• 2 rezine hamburške slanine
• kos svežega ingverja
• 1 korenje
• 2 stroka česna
• 1 manjša mlada čebula
• 4-6 poprovih semen
• 2 žlici riževega vina
• sol
• olje
• 0,5 l vode
• lističi želatine

Priprava: Korenje olupimo in narežemo na 0,5 cm debele kolobarje. Enako narežemo mlado čebulo. Ingver narežemo na manjše palčke, prav tako rezine slanine. Stroke česna samo prepolovimo. Vse narezane sestavine nekaj minut pražimo na olju. Pri tem naj se slanina in kolobarji čebule rahlo popečejo (lahko tudi malce porjavijo). Zalijemo s HLADNO vodo, dodamo sol, poper in piščančji perutnički, ki smo ju zarezali do kosti. Počakamo da juha zavre, nato pa jo na rahlem ognju kuhamo 1-2 uri, da se količina tekočine zreducirana na polovico. Kuhano juho precedimo ter jo želiramo po navodilih na vrečki želatine. Za želiranje je najbolje, da uporabimo nizko plastično posodo.

Sestavine za pripravo testa:

• 350 g moke
• 1,5 dcl vroče vode
• 0,5 dcl hladne vode
• 1 žlica olja

Priprava: V posodi pripravimo 300 g moke. Vanjo počasi vlivamo vročo vodo, pri tem pa moko ves čas mešamo z bambusovimi palčkami (lahko uporabimo tudi zgornji del lesene kuhalnice). Ko se moka in vroča voda v celoti pomešata, dodamo še olje in hladno vodo ter nadaljujemo z mešanjem toliko časa, da se oblikuje »pacasto« testo. Delovno površino potresemo s preostalo moko ter nanjo pretresemo testo. Gnetemo ga 10-15 min, da postane mehko in prožno. Če je testo preveč lepljivo, po potrebi dodajamo moko. Testo ovijemo v prozorno kuhinjsko folijo in pustimo, da na hladnem počiva vsaj 30 minut.

Sestavine za pripravo nadeva:

• 150 g mlete svinjine
• 150 g kuhanih kozic
• 1 mlada čebula
• 1 žlička sladkorja
• 3-4 žlice sojine omake
• 2 žlici riževega vina
• ½ žlice naribanega svežega ingverja
• 2 stroka naribanega česna
• 2 žlici sezamovega olja
• jušne žele kocke
• sol in poper

Priprava: V večji posodi skupaj zmešamo mleto svinjsko meso ter repke kozic, ki smo jih pred tem zmleli v multipraktiku. Dodamo še na tanke kolobarje narezano mlado čebulo, naribana ingver in česen, olje, riževo vino, sojino omako, sladkor, sol in poper. Sestavine dobro premešamo. Želirano jušno osnovo narežemo na 0,5 cm velike kocke ter jih dodamo k mesu. Razmerje mesa in jušnih kock naj bo približno 4:1.

Izdelava cmočkov: S testa oblikujemo kroglice s premerom 3-4 cm (velikost žogic za golf). Posamezno kroglico v rokah sploščimo, jo povaljamo v moki, nato pa jo na delovni površini zvaljamo v 3-4 mm debelo »palačinko«. Na sredino položimo žlico ali dve nadeva, nato pa oblikujemo cmoček (naj bo podoben mošnjičku). Zgornji del cmočka dobro stisnemo, da se pozneje med kuhanjem v pari ne odpre.

Parilnik iz bambusa obložimo z listi kitajskega zelja, nato pa ga za nekaj minut postavimo nad vrelo vodo, da se segreje, listi zelja pa omehčajo. V tako pripravljen parilnik položimo cmočke in jih na pari kuhamo cca. 15 min. Tenkejši cmočki bodo kuhani hitreje, kot tisti z debelejšo plastjo testa. Pri kuhanju cmočki rahlo narastejo, zato jih v parilniku ne postavite preveč skupaj. Jušne kocke želatine v cmočkih se bodo v pari stopile in od vznotraj skuhala testo, obenem pa aromatizirale nadev. Kuhane cmočke prelijte z nekaj žlicami omake ter postrezite v »kitajskih« skodelicah.

Za omako zmešajte 10 dcl sojine omake, 10 dcl riževega kisa, 1 svež nasekljan čili, 1 strok naribanega česna, žličko naribanega svežega ingverja in  3-4 žlice sezamovega olja.

DOBER TEK!  -- 慢慢吃!

Jesenski tris

Posted by Jernej on Nov 27, 2011 in Blog, Fotografija | Comments Off

Nekega sončnega dne, nekje v Karavankah

Posted by Jernej on Nov 18, 2011 in Blog, DnevniUtrip, Fotografija | Comments Off

Bil je vikend in pisane barve jeseni so vabile v naravo. Karavanke so se kopale v soncu. Suhe travne bilke so plesale v ritmih vetra in v zraku je bilo čutiti vonj po trohnečem listju. Spokojni mir je tu in tam prekinilo le žuborenje potočkov, ki so hiteli v dolino. Svet pred domačim pragom je lep!

Valencija (2/2)–El Cabanyal & Mercado Central

Posted by Jernej on Nov 13, 2011 in Blog, DnevniUtrip | 2 comments

El Cabanyal je simpatična četrt Valencije, ki leži neposredno ob glavni plaži La Malvarrosa. Spoznate jo po tlakovanih ulicah ter ozkih hiškah s pročelji živahnih barv ali prekritih s poslikanimi keramičnimi ploščicami. Nekoč majhen zaselek skupnosti ribičev imenovan »Poble Nou de la Mar«, je zaradi obmorske lege med premožnimi meščani hitro dobil sloves letoviškega kraja. Priseljevanje meščanov in velik požar v začetku 18. stoletja sta botrovala k temu, da so prvotna bivališča ribičev imenovana »baraccas« (od tod tudi ime soseske) hitro zamenjale 2- in 3-nadstropne baročne in art nouveau mestne hiške. Slednje danes predstavljajo srce El Cabanyala.

Kljub temu, da so četrt leta 1993 razglasili za kulturno dediščnino, je pet let pozneje mestna občina sprejela načrt podaljšanja avenije Blasco Ibáñez. Slednja bo El Cabanyal dobesedno presekala na polovico, pri tem pa nameravajo porušiti preko 1650 zgradb, številne med njimi zaščitene. Prebivalci že več kot 20 let pod geslom »Rehabilitación sense Destrucció« (rehabilitacija namesto rušenja) kot neustrašni moderni Don Kihoti bijejo bitko z neizprosno oblastjo.

Kot zapriseženemu gurmanu in ljubiteljskem kuharju so tržnice pravi raj v malem. Mercado Central v Valenciji velja za eno izmed največjih tržnic v Evropi, zato je seveda nisem smel zamuditi. Z več kot 8000 kvadratnimi metri površine in preko 1000 stojnicami je prava simfonija za čutila. Mi verjamete?

Valencija (1/2) – Ciudad de las Artes y las Ciencias

Posted by Jernej on Nov 7, 2011 in Blog, DnevniUtrip | Comments Off

Sivina prihajajočega pustega in turobnega novembra me je pretekli teden za nekaj dni pregnala v toplejše kraje. Tam se čez dan še vedno prileže poležavanje na plaži, vroči sončni žarki pa so zadosten razlog, da se ohladiš z limonino granito…

V Valenciji ti ni nikoli dolgčas. Dolge peščene plaže in promenade palm vabijo na brezskrbno preživljanje prostega časa, v simpatičnih obmorskih soseskah se kar ne moreš nagledati pisanih pročelij artiš hišk prejšnjega stoletja (kaj več o tem naslednjič), razred zase pa je seveda moderna arhitektura novega tistočletja. Slednjo prav gotovo najbolje predstavlja Ciudad de las Artes y las Ciencias, veličasten kompleks futurističnih zgradb, s katerimi je svetovno znani arhitekt in domačin Santiago Calatrava v silhueto Valencije vtisnil nepozaben pečat.

Znotraj kompleksa, ki so ga zgradili v suhi strugi preusmerjene reke Túria, tako najdete operno hišo (El Palau de les Arts Reina Sofia), muzej znanosti (El Museu de les Ciències Príncipe Felipe), planetarij z IMAX kinodvorano (L’Hemisfèric) ter L’Oceanogràfic, največji akvarij v Evropi z več kot 45000 živalmi. Tropskim ribam tukaj delajo družbo tudi pingvini, morski psi, mroži, morski levi, skati in celo beluge. Cel morski žur!